Neugodna občutja lažje premagujemo v dvoje ali v družinskem in prijateljskem krogu: če otopelost, nezadovoljstvo, žalost, izčrpanost in upad motivacije ne pojenjajo, poiščimo pomoč. Morda si ob vremenu v zadnjih dneh težko predstavljamo cvetočo pomlad, ki je po koledarju sodeč že nekaj časa med nami, a vsekakor se velja pripraviti nanjo – pa tudi na skorajda neizogibno utrujenost in motnje razpoloženja, ki jih prinašajo dodatna sončna svetloba in višje temperature.
Kot pojasnjuje dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije, je spomladanska utrujenost izrazitejša tam, kjer so spremembe v dolžini dneva in noči očitnejše: »Lahko jo razumemo kot posledico povečane potrebe po energiji, ki jo prinesejo daljši dnevi in povišane dnevne temperature. Telo se odzove na spremembe v okolju in za prilagoditev potrebuje dodatno energijo, ljudje pa to lahko občutimo kot utrujenost in zaspanost. Ta utrujenost je prehodnega značaja in ob odsotnosti drugih bolezni oziroma motenj mine, ko se telo prilagodi.« Zato zagrabimo še za zadnjo priložnost, da na spremembe primerno pripravimo tudi telo in ga prebudimo. »Z utrujenostjo se učinkovito spopademo, če znamo prisluhniti lastnemu telesu, če znamo razbrati, kaj potrebuje, in če mu to ponudimo v primerni količini in na primeren način. Pri tem je seveda predvsem pomembno, da imamo urejen ritem spanja, gibanja, hranjenja, prostega časa in časa, ki ga preživimo z družino,« svetuje dr. Poljak Lukekova.
Prehod med letnimi časi je naporen za vse, nekateri se nanj odzovemo z manjšo, drugi z večjo občutljivostjo, toda posamezniki v stiski, osamljeni in tisti, ki jih je doletela duševna bolezen, to obdobje doživljajo še z večjo ranljivostjo: »Velika razdvojenost med zunanjim razcvetom narave in notranjimi težkimi občutki lahko prinaša dodatno stisko, občutke krivde in nemoči. Ljudje se takrat lahko zatečejo v pretirano telesno aktivnost, s katero poskušajo umirjati svoja čustva, ali pa se popolnoma predajo utrujenosti in začnejo zanemarjati telo. V obeh primerih za telo ne poskrbijo s sočutjem in ga na neki način zanemarijo, s tem pa oblikujejo vse pogoje za trajen občutek nezadovoljstva, ki lahko preide v močno osebno stisko ali tudi duševno bolezen, kot je depresija ali manična motnja.«
Pri premagovanju napornih sprememb vsekakor lahko pomaga tudi ljubezen, spodbudno pove dr. Veronika Seles, družinska in zakonska psihoterapevtka: »Zaljubljenost je sicer nezavedna izbira partnerja in je zelo močno organsko in čustveno izkustvo, ki v marsičem presega našo sposobnost dojemanja. Povrhu izredno pozitivno vpliva na človeka in ga prebudi. Človek čuti več pozitivnih čutenj in dojemanja glede sebe in ima vsekakor več energije! Osamljenost pa že na splošno slabo vpliva na marsikatero področje življenja, denimo počutje, delovanje, storilnost, ki se hitro lahko razvije v depresijo, tam je pa tako že prisotna tudi utrujenost.«
A ne le partner, tudi družinski člani in prijatelji lahko pomagajo pri premagovanju vsakršnih stisk pa tudi na videz nedolžne, a vsekakor izčrpavajoče spomladanske nadloge, še sklene dr. Poljak Lukekova: »Skrb za odnose je ključnega pomena za ohranjanje zadovoljstva in motivacije. Iz utrujenosti nas najhitreje spravijo zadovoljujoč partnerski odnos, kakovosti družinski odnosi, sproščenost v odnosu do otrok in občutek uspešnosti pri delu. Ko pa utrujenost prerašča v občutek otopelosti, nezadovoljstva, upada motivacije in globoke žalosti, je čas za pomoč – bodisi iskanje podpore v že obstoječih odnosih bodisi psihoterapevtska pomoč.«
