Težave so običajno prehodne, a če vztrajajo dlje, lahko opozarjajo na začetek depresije. Prijetne temperature, sonce, cvetoča narava in sklep, da je zimsko garderobo kar najbolje pospraviti do prihodnje mrzle sezone, kar vabijo na prosto, a mnogim se vse te ugotovitve prej kot spodbuda zdijo nadvse slaba, celo neizvedljiva zamisel. Težko pričakovana pomlad je tu, postelja pa je mikavnejša kakor običajno, čeprav niste neprespani: to spoznanje se morda zdi nesmiselno, a ima povsem logično podlago, ki je nikakor ne gre zanemariti. Spomladanska utrujenost namreč že dolgo ni več izgovor, temveč je lahko tudi začetek resnih težav.
Motnje razpoloženja značilne za pomlad in jesen
»Ob prehodu letnih časov se predvsem ljudje, občutljivi za vremenske spremembe, pogosto spopadajo z nihanjem razpoloženja. Motnje razpoloženja se pogosto pojavijo prav pomladi in tudi jeseni, ko so te še posebno izrazite,« pojasnjuje dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije. »Medtem ko razloge za tako imenovano zimsko depresijo pripisujemo spremenjeni produkciji hormonov v našem telesu, je spomladanska utrujenost posledica višjih temperatur in vse daljših dni, ki povečujejo telesno aktivnost, zaradi česar se poveča potreba po energiji, kar lahko občutimo kot utrujenost.« Prehodi med letnimi časi obremenjujejo človeški organizem, ki se nekako mora prilagoditi spremembam v okolju. Za večino je to povsem preprost prestop in spomladansko utrujenost zlahka premagajo, nekaterim, predvsem tistim, ki so tudi sicer občutljivi za vremenske spremembe ali se spopadajo z motnjami razpoloženja, pa toplejši meseci prinesejo trdo delo. »Zanje je lahko spomladanska utrujenost celo začetek depresivnega obdobja, zato je še posebno pomembno, da prepoznajo prve znake in se na spremembe primerno ter pravočasno odzovejo,« še pove dr. Poljak Lukekova.
Prava hrana in urejen ritem spanja
In še nasvet: »Pomembni so pravilna prehrana, dovolj telesne aktivnosti in čim bolj urejeni ritem spanja. Ko pa utrujenost vztraja več mesecev in že prerašča v depresivno stanje, lahko prepoznamo znake porušenega hormonskega ravnovesja, ki ga telesu ni uspelo ponovno vzpostaviti. Takrat se posameznik ne more več sam spopadati s težavami, ampak sta nujni zdravniška in psihoterapevtska pomoč.«
Hrana za pomlad
Pozimi uživamo bolj enolično prehrano z malo vitamini in minerali, a obogateno z maščobami, ne nazadnje v mrzlih mesecih tudi več časa preživimo v zaprtih in ogrevanih prostorih ter se manj gibamo kot v toplih. Telo tako v prelomnem obdobju v letu pogreša predvsem vitamin C, ki je močan antioksidant in ki nam krepi odpornost ter nas varuje pred različnimi obolenji. Spomladi zato uživajmo čim več svežega sadja in zelenjave, ne pozabimo pa niti na ogljikove hidrate, kot so polnozrnati kruh, rjavi riž in polnovredne testenine. Ne zanemarimo zadostnega vnosa tekočine, vsak dan pa začnimo s krepkim zajtrkom! Prehrano obogatimo tudi s koreninico ginsenga, ki izboljšuje presnovo in prenos kisika v tkiva ter tako pripomore k večji psihični zmogljivost za premagovanje stresa, povečuje koncentracijo in telesno vzdržljivost, povrhu pa krepi imunski sistem. Tudi magnezij deluje blagodejno proti stresu in zavira izločanje adrenalina. Matični mleček vsebuje veliko hranilnih snovi, ki jih telo lahko prebavi in ki naravno izboljšujejo naravno odpornost in krepijo živčni sistem. Vitamin E varuje celice pred škodljivi vplivi iz okolja, deluje protivnetno in pomaga imunskemu sistemu.
