Muha ob dotiku izloči strup, imenovan kantaridin, ki povzroči neprijetne mehurje na koži, v večjih količinah pa težave s sečili ali celo zastrupitev, zato je njena uporaba odsvetovana. Homeopatsko zdravilo, narejeno iz nje, je povsem varno, saj pri njegovi izdelavi odstranijo strupene snovi, obenem pa ohranijo zdravilne lastnosti.

Za spolno slo?

Njena uporaba v medicini je poznana od časov Hipokrata, ker deluje kot afrodiziak pa ima že od nekdaj neugleden sloves. Povečana spolna sla je posledica dražečega učinka na ledvice in mehur, s čimer se posledično poveča občutljivost genitalij (predela okoli spolovil). Homeopatsko zdravilo cantharis zato po pravilu podobnosti predpisujemo pri preveliki spolni sli, ki je ni mogoče nadzorovati. Po nasilnih spolnih izpadih in mučenju s prisilno uporabo španske muhe je bil znan francoski aristokrat in pisatelj markiz de Sade, od tod poznamo sadizem. Takrat žal še niso poznali homeopatskih zdravil, s katerimi lahko omenjene težave odpravimo, zato pa so na srečo danes v čedalje večjem številu na voljo v naših lekarnah.

Tudi pri sončnih opeklinah

Je pomembno zdravilo za bolečine, ki nastanejo pri hujših opeklinah, predvsem druge stopnje. Najbolj učinkovit je pri opeklini ali oparini, ki je rdeča, polna mehurjev, oseba pa je zaradi močnih bolečin raztresena in razdražena ter lahko močno stoka. Dobro deluje pri sončnih opeklinah ali pikih insektov, kadar je prisotna pekoča, ostra bolečina z mehurji. Pri opeklinah si pomagamo še z ukrepi prve pomoči – hladimo jih s hladno vodo ali obkladki, vsaj 15 minut oziroma dokler je opeklina vroča, in je ne mažemo. Če nastanejo mehurji, jih ne stiskamo ali prediramo, pri hujših oblikah pa poiščemo medicinsko pomoč.

Vnetje mehurja

Je učinkovito zdravilo za težave z ledvicami ali pri vnetju mehurja (cistitisu), kadar osebo pred odvajanjem vode, med njim in po njem močno peče in boli. Vnetje se običajno pojavi nenadoma in je silovito, bolečine pa so ostre in pekoče. Oseba je psihično in mentalno zelo razdražljiva, zelo žejna, vendar se težava po pitju, še posebno ob hladnih pijačah, poslabša. Izboljša se s hladnimi obkladki, poslabša pa ob dotiku. Vnetje mehurja je na splošno bolj ženska težava, vendar lahko doleti tudi moške. Če cistitisa ne zdravimo ustrezno, lahko preide v resno vnetje ledvic, zato se pri pogostih ali hujših težavah posvetujemo z zdravnikom ali homeopatom. Ob akutnih upoštevamo splošne nasvete, ki podpirajo proces zdravljenja: pijemo čim več vode, da spiramo sečne poti, uživamo hrano, ki razkisa telo – npr. sadje in zelenjavo –, ali jemljemo bazične minerale, najraje v obliki praškov, ki so brez dodatkov in pomagajo pri razkisanju telesa. Izogibamo se uživanju hrane in pijače, ki telo zakisa (npr. mesu, gazirani pijači), sladkorja, predelane hrane, pitju alkohola ter pretiranemu pitju kave ali pravega čaja, čim več počivamo in poskrbimo, da nam je toplo. Pozorni smo na ustrezno higieno – predel spolovil čistimo od smeri spolovila proti zadnjični odprtini in nikoli obratno, umivamo se samo z navadno vodo brez mila, nosimo spodnje perilo iz naravnih materialov ter se izogibamo nošenju tesnih hlač ali najlonk. Kadar se pojavijo ostre bolečine v predelu ledvic, kri v urinu ali težavo spremlja glavobol, bruhanje, vročina ali mrzlica, poiščemo strokovno medicinsko in homeopatsko pomoč.

Homeopatska lekarna

Cantharis deluje dobro tudi pri prebavnih motnjah – spodbuja prebavo, pri vnetju in razjedah sluznice debelega črevesja ali danke zavira vnetje in nastajanje sluzi, ob ujemanju simptomov je primeren tudi za zdravljenje razdražljivega želodca in prebavil. Zaradi teh lastnosti je nepogrešljivo zdravilo v počitniški domači lekarni. V njej ne smejo manjkati niti apis, belladonna, ledum, arnica, aconitum, arsenicum, nux-vomica, gelsemium in nekatera druga zdravila, o katerih smo že pisali. Z rabo homeopatskih zdravil – tudi če nesreča ne počiva – ne pretiravamo, sploh če ne poznamo načina tovrstnega zdravljenja. Zdravila so sicer naravna in ob pravilni uporabi nimajo stranskih učinkov, vendar pa lahko ob prepogosti ali napačni rabi zabrišemo dejansko zdravstveno stanje. Ob manjših težavah zato najprej izvedemo splošne koristne ukrepe – npr. ob blažji opeklini ali piku hladimo opeklino, ob resnejših pa ob profesionalni pomoči posežemo po homeopatskih zdravilih.

Kot terapevtu, ki pomaga vsem živim bitjem, da ohranijo svoje zdravje, se kljub koristnim učinkom zdravila vseeno poraja vprašanje o smiselnosti uporabe zdravil živalskega izvora. A če pogledamo homeopatsko – celostno in brez predsodkov –, bomo ljudje, dokler smo še mesojedi ter še malo dlje, potrebovali ta zdravila. Morda jih zato v letu sprememb, čiščenja in zaključevanja preživetega kot znanilce razvoja pogosteje uporabljam tudi sama. Z razvojem, a tokrat ne tehnološkim in materialističnim, temveč v zavedanju, bomo tudi v homeopatiji počasi prešli na vse bolj nežne oblike zdravljenja, plemenite do vsega, kar obstaja. Verjamem, da zlate ribice izpolnjujejo skrite želje. V našem ribniku se jih je namnožilo ogromno, in tudi zato lažje upam, da bomo kmalu preživeli kameno dobo.