Svetovna zdravstvena organizacija svetuje razpolovitev količine, ki jo ljudje vsak dan zaužijemo. Je povsod prisoten, potencialno škodljiv. Strokovnjaki pravijo, da je sladkor, in ne maščobe, kot je veljalo doslej, pravi ubijalec, povzročitelj srčno-žilnih bolezni.
Sladkor je tako nevaren kot alkohol ali tobak, svarijo strokovnjaki. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je razpolovila priporočeni dnevni vnos sladkorja: na šest čajnih žličk! To je priporočeni dnevni vnos za zdravega odraslega: sem spada sladkor v hrani in pijači pa tudi naravni v sadnih sokovih in medu. Tako, so sporočili, se nam bo uspelo izogniti vse pogostejšim zdravstvenim težavam, kot sta debelost in diabetes, pa tudi gnilim zobem.
Proteini kot nikotin
Vse več je dokazov o povezavi med sladkorjem in kroničnimi boleznimi, študija univerze v južni Kaliforniji pa je dokazala, da je uživanje preveč proteinov za ljudi srednjih let lahko prav tako nevarno kot kajenje. Poleg tega raziskovalec bolezni srca iz New Yorka dr. James DiNicolantonio opozarja, da si utegnejo mnogi z zmanjšanim vnosom maščob povzročiti več škode kot koristi in da bi morali bolj nadzorovati uživanje ogljikovih hidratov in sladkorja. Prehrana z malo maščobami ne prispeva k manj bolezni srca ali k dolgemu življenju, se zdaj strinjajo strokovnjaki: pravi sovražnik je sladkor, poleg tega pa še drugi ogljikovi hidrati.
Dr. Francesco Branca z oddelka prehrana za zdravje in razvoj pri SZO svari, da za debelostjo trpi pol milijarde ljudi. SZO opozarja, da se večina sladkorja, ki ga zaužijemo, skriva v predelani hrani, ki je navadno nimamo za sladkarijo, sem spadajo šumeče, peneče se pijače, ki pogosto presežejo dovoljeni dnevni vnos sladkorja za otroke.
Proti maščobam še iz 50. let
Današnji nasveti glede (zdravega) prehranjevanja so iz 50. let prejšnjega stoletja, ko se je začela gonja proti nasičenim maščobam, pravi DiNicolantonio in še, da je to ogrozilo zdravje mnogih: »Potrebujemo zdravstveno kampanjo, ki bi bila tako močna, kot tista iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, ki se je spravila na nasičene maščobe, s katero bi povedali, da nismo imeli prav.« Takole je zapisal v publikaciji Open Heart: »Ni prepričljivega dokaza, da ima prehrana z malo maščobami pozitivne vplive na zdravje. V literaturi je zaznati splošno pomanjkanje kakršnega koli vpliva (dobrega ali slabega) zmanjšanja vnosa maščob. Prepričanje in strah javnosti, da nasičene maščobe dvigajo holesterol, sta povsem neosnovani.« Strokovnjaki so menili, da bo prehrana z manj maščobami pomenila manj debelosti in diabetesa, a je resnica drugačna, pravi. Raven holesterola izboljša prehrana z malo ogljikovih hidratov, pravi DiNicolantonio in dodaja, da bi se morali izogibati predelani hrani: »Po teh podatkih je dokaj lahko doumeti, da je za globalno epidemijo ateroskleroze, bolezni srca, diabetesa, debelosti kriva prehrana, bogata z ogljikovimi hidrati in sladkorjem, in ne maščobe, to dejstvo smo končno začeli sprejemati. Primerna prehrana, ki bo vzdrževala zdravje srca in ga krepila, je z manj prečiščenimi ogljikovimi hidrati, sladkorja in predelane hrane.«
Omejimo sladkarije
Profesor Tom Sanders, predstojnik katedre za diabetes in prehrano na medicinski fakulteti londonskega kolidža King’s College, pa meni, da je dr. DiNicolantonio popačil znanstvene dokaze: »Preusmerjanje nasvetov na sladkor, stran od maščob, ne pomaga. Še vedno je modro izogibati se mastnim mesninam, izbirati manj mastne mlečne izdelke ter omejiti uživanje tort, piškotov in pudingov, ki so pogosto bogati z nasičenimi maščobami in sladkorjem, ter izbirati živila z nenasičenimi maščobami, kot so oreščki, ribe in rastlinska olja. Tisti, ki se iz zgodovine nič ne naučijo, ponavljajo napake.«
Ne le debelost, velik (in tudi drag) zdravstveni problem sta karies in gnitje zob, opozarja SZO. Pločevinka sladke pijače lahko vsebuje okoli 40 gramov sladkorja (10 čajnih žličk)! Mnogi ne vedo, da je sladkor tudi v kečapu, juhah, vodah z okusom, jogurtih itd. Ne le da si je sladkor utrl pot v skoraj vse, kar jemo, uporaba sladkorja (in sladkarij) z namenom umirjanja, zabave in celo podkupovanja otrok je tako samoumevna, da vsak nasvet in priporočilo o zmanjšanju vnosa sladkorja povzročita bes. Marsikateri strokovnjak je pozval k prepovedi oglaševanja sladkih pijač in prigrizkov za otroke, sladkor, pravijo, je alkohol otroštva, prenekateri pa vlade pozivajo k velikim globam za tiste, ki se ne bodo držali priporočil, oziroma uvedbi t. i. sladkega davka. Švedska je postala prva država razvitega sveta, ki je vzpostavila nove prehranske smernice in namesto manjšega vnosa maščob svetuje manj ogljikovih hidratov.
Najmanj 2,8 milijona odraslih vsako leto umre zaradi prevelike telesne teže, pravi SZO in dodaja: predebelih je več kot 40 milijonov otrok, mlajših od pet let! Slovenija ni izjema: naša država se po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na tretje mesto med državami Evropske unije, ki so vključene v raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju.
