Sončna očala niso le modni dodatek

Časovna omejitev izpostavljanja soncu je najpomembnejša v opoldanskem delu dneva, ko je UV-sevanje najmočnejše, poudarjajo v Združenju slovenskih dermatovenerologov. »Okrog 60 odstotkov dnevnega UVB-sevanja doseže zemeljsko površino v štirih urah okrog lokalnega poldneva. Zato je zelo odgovorno izogibanje aktivnostim na prostem v štirih opoldanskih urah in dveh podaljšanih urah v popoldanski čas, torej med 10.00 in 16.00. V tem času upoštevamo pravilo sence: ko senca telesa postane krajša od telesa, poiščem senco.« Poleg zadrževanja v gosti senci (naravni ali umetni) je pomemben del naravne zaščite pred škodljivim delovanjem sonca tudi uporaba zaščitne obleke, pokrival in ustreznih sončnih očal ter seveda kreme.

»Osebna zaščita je še posebno pomembna v okolju z velikim deležem odboja UV-sevanja. Ob večjih vodnih ali zasneženih površinah, ki odbijajo kar 80-odstotni delež UV-sevanja, nas zato brez osebne zaščite lahko opeče tudi v senci pod drevesom na obali ali ob smučišču.«

Dermatologi ne opozarjajo samo na zaščito kože, ampak tudi oči. »Pri nakupu sončnih očal je najpomembneje, da nam ta dajejo ustrezno zaščito. Pri tem moramo biti pozorni na njihovo velikost, obliko in ustrezno zaščito pred UV-žarki. Stekla morajo biti dovolj velika in dovolj zaprta, da preprečujejo vdor UV-žarkov do očesa, steklo pa mora ponujati 100-odstotno zaščito tako pred UVA- kot UVB-žarki.« Ljubiteljem gora svetujejo, naj za višinsko sonce nad 3000 metrov nadmorske višine uporabljajo očala, ki imajo poleg UVA- in UVB- tudi UVC-zaščito.

Hkrati izpostavljajo, da »zatemnjene leče ne pomenijo UV-zaščite, saj imajo lahko tudi nezatemnjena stekla dobro UV-zaščito. Zatemnjena očala, ki je nimajo, pa nam lahko celo bolj škodujejo, kot če sončnih očal ne nosimo, saj povzročijo razširitev zenice in s tem še večji vdor škodljivih UV-žarkov v oko.«

Za zaščito glave svetujejo uporabo klobuka s širokimi krajci (vsaj 7,5–10 cm) iz gostega materiala ali čepice s ščitnikom v legionarskem kroju s podaljškom za zaščito vratu in uhljev. Seveda ne smemo pozabiti na otroke. »Najboljša zaščita otroških oči pred soncem je kombinacija sončnih očal in izogibanje neposrednemu izpostavljanju soncu, senčenje s klobučki in kapami s senčniki.«

Pomembna
je UV-zaščita

Tudi optiki in oftalmologi opažajo, da se večina zaveda škodljivih vplivov sonca na kožo, manj pa nevarnosti sevanja za oči. »Kljub vse pogostejšim opozorilom veliko ljudi, predvsem mladih, še vedno kupuje sončna očala kot modni dodatek in ne kot zaščito pred škodljivim in vse prevečkrat usodnim UV-sevanjem. Sončna svetloba poleg vidnega in infrardečega sevanja ustvarja tudi visoko sevanje, ki nam je bolj poznano kot ultravijolični žarki. Ti so sestavljeni iz majhnih, izjemno nevarnih delcev – fotonov. Z nošenjem sončnih očal lahko vplive teh škodljivih žarkov ustavimo in preprečimo očesne poškodbe. Zato je zelo pomembno, da nosimo kakovostna sončna očala, ki dajejo najboljšo možno zaščito pred škodljivimi vplivi sonca,« pravijo v očesni ambulanti Morela okulisti v Ljubljani.

Sonce oddaja tri vrste UV-žarkov, ki so del spektra elektromagnetnega delovanja. »UVC-žarki so izjemno kratki, se popolnoma vpijejo že v zgornjem delu ozračja in nas ne dosežejo. Zanemarljivo malo jih prodre do zemeljske površine. So pa zelo nevarni, saj njihova energija uničuje življenje. Srednjevalovni UVB-žarki so najnevarnejši, saj so dokazano rakotvorni. Prodrejo v zgornje plasti kože, kjer povzročijo vnetje in sončne opekline, in lahko močno poškodujejo tudi oči. UVA-žarki pa imajo najdaljšo valovno dolžino in prodrejo najgloblje. Povzročajo porjavelost kože brez predhodnih znakov vnetja ali sončnih opeklin, pospešujejo staranje, poškodujejo elastin in kolagen, lahko pa tudi dedno zasnovo celic. Njihovi negativni vplivi se pokažejo čez desetletja.«

V vseh letnih časih

»UV-sevanje, ki je iz leta v leto močnejše, lahko pri dolgotrajni izpostavljenosti soncu povzroči ali pospeši nastanek sive mrene, ki je v svetu poznana kot pogost vzrok za slabši vid. Poleg sive mrene se lahko pojavijo tudi bolezni očesne površine, predvsem veznice, včasih imajo ti ljudje težave s suhimi očmi,« je poudarila mag. Kristina Mikek, dr. med., spec. oftalmologije iz omenjene ambulante. »UV-žarki pa lahko vplivajo tudi na razvoj bolezenskih sprememb v rumeni pegi – to je predel v očesnem ozadju, ki je odgovoren za dober vid. Zato toplo priporočamo, da se pri nakupu sončnih očal odločite za kakovostna, s stoodstotno UV-zaščito in dobrimi optičnimi stekli, in da jih ne uporabljate samo zaradi premočnega sonca, ampak kot vsakodnevno zaščito oči v vseh letnih časih.« Danes so na voljo tudi sončna očala s fotokromatskimi lečami, ki na močnem soncu hitro samodejno potemnijo, pri slabi osvetlitvi pa v nekaj minutah postanejo spet bolj svetla. Na trgu je še vedno veliko sončnih očal, ki ne preprečujejo prodiranja UVA- in UVB-žarkov v celoti, a zaradi zatemnjenih stekel dajejo varljiv vtis, da so varna za oči. Zato je najboljše, da si jih izberete pri optiku, ki je pravi naslov tudi za nakup sončnih očal za najmlajše. Zdravnica pravi, da morajo na zaščito oči pred soncem prav tako paziti uporabniki kontaktnih leč.