Čeprav imajo ultravijolični (UV) žarki tudi dobrodejne lastnosti (pripomorejo k nastanku vitamina D v koži, skrbijo za izboljšanje razpoloženja), smo bolj pozorni na negativne, saj lahko nepopravljivo poškodujejo naš največji in najbolj izpostavljen organ. UV-žarki na svoji poti skozi kožo spremenijo njene sestavine in sposobnost obnavljanja, pravi Edith Jošar, mag. farmacije iz Lekarne Ljubljana. »UVA-sevanje vpliva na staranje kože, izsuševanje povrhnjice, tanjšanje kožne plasti, nastajanje gub in pigmentnih lis ter celo razvoj nevarnih kožnih sprememb melanoma, spinalioma in bazalioma. UVB-žarki povzročajo opekline, vnetja, poškodbo sestavin kože, seštevanje vseh negativnih učinkov pa lahko vodi v nastanek kožnih tumorjev, med katerimi se najbolj bojimo melanoma.«
Kaj lahko storimo? Zaščitimo sebe in predvsem ne pozabimo na najbolj ranljivo skupino – otroke in mladostnike. Kako? Predvsem je pomembno, da se v najbolj toplih mesecih vsaj med 11. in 15. uro izogibamo soncu. Če pa imamo v tem času neodložljive opravke, kožo, oči in lase zavarujmo s svetlimi pokrivali in oblačili iz naravnih in dovolj gostih materialov, da sončnim žarkom otežimo prehajanje skoznje, ter kakovostnimi sončnimi očali. Naj se sliši še tako nenavadno, v poletni garderobi ne smeta manjkati šal ali ruta za zaščito kože na vratu, na katero večinoma kar pozabimo. Spomnimo še, da UV-sevanja tanki senčniki, skromno olistane krošnje, prosojne tkanine in redko pleteni slamniki ne zadržijo dovolj.
Tretji korak varovanja kože pred spremembami, ki jih povzročajo sončni žarki, so sredstva z zaščitnimi filtri, ki jih na telo praviloma prvič nanesemo že pred izpostavljanjem soncu, večkrat pa še čez dan. Njihova ustrezna uporaba je zlasti nujna med 10. in 16. uro. »V Evropski uniji so dovoljeni zaščitni filtri, navedeni v smernicah za kozmetiko iz leta 2007, in se lahko uporabljajo do predpisane koncentracije. V pripravku morajo biti stabilni in njihovi razpadni produkti ne smejo dražiti kože. Poznamo več vrst kemičnih in fizikalnih faktorjev, veliko zaščitnih sredstev vsebuje kombinacijo obojih. Kemični zaščitni faktorji UV-žarke vpijejo, fizikalni (v glavnem cinkov oksid, titanov dioksid, redkeje silikati) pa jih odbijejo, zato so ti primernejši za alergike in ljudi s kroničnimi kožnimi boleznimi. Tudi pri najmlajših otrocih običajno uporabljamo pripravke s fizikalnimi filtri.«
Dve žlici naenkrat
Izdelke za zaščito pred soncem izbiramo glede na tip kože in aktivnosti na prostem. »Mastno kožo večkrat na dan namažemo s hidrogeli ali vlažilnimi emulzijami (fluidi), za suho uporabljajmo mastne emulzije in olja, za posebno izpostavljene predele (ustnice, brazgotine, zatilje) pa stike z najvišjo zaščito.« Izbor zaščitnega faktorja je odvisen od fototipa kože in UV-indeksa na nekem geografskem območju. Najvišje tveganje pomeni UV-indeks 12. Pri nas in v sosednjih državah se v nižinah poleti običajno povzpne tudi čez 9, najnižji je novembra in decembra, okrog 1.
Zaščitni faktor 30 recimo pomeni, da je ob pravilnem nanosu dovoljeno biti na prostem 30-krat dlje, kot če ne bi bili zavarovani. Če smo torej lahko brez zaščite na soncu deset minut, mu smemo biti po nanosu tega sredstva izpostavljeni 300 minut, ne da bi naša koža dobila poškodbe vnetje, rdečino.« Zaščitna sredstva nas morajo ščititi tako pred UVB- kot UVA-žarki, opozarja sogovornica. »Dobro zaščitno sredstvo mora imeti tudi ustrezno zaščito pred UVA-sevanjem. Izdelki, ki jo imajo, so označeni s predpisanim znakom (s krogcem obkrožene črke UVA) ali pa je na njih naveden odstotek zaščite, ki mora znašati nad 30 odstotkov zaščite pred UVB.«
Večkrat smo že opozorili na pravilno uporabo zaščitnih sredstev, saj nam le tako zagotovijo takšno zaščito, kot so jo proizvajalci dosegli ob testiranju izdelka in je navedena na embalaži. To pomeni, da moramo izdelke s kemičnimi filtri namazati 20 minut pred izpostavljanjem soncu, s fizikalnimi pa lahko pozneje, tako ene kot druge pa seveda v zadostni količini, ki je dve žlici (35 mililitrov) za en nanos po vsem telesu odraslega človeka. »Po kopanju, plavanju ali obilnem znojenju je treba nanos obnoviti. Lahke emulzije in hidrogele, ki se hitreje sperejo, nanašamo bolj pogosto, mastne emulzije, olja in stike pa redkeje. Na koži so najdlje obstojni izdelki z liposomi, zato so posebno primerni za aktivne otroke in športnike.« Skrb za kožo je pomembna tudi po izpostavljanju soncu: s prhanjem jo ohladimo, speremo znoj, sol in ostanke zaščitnega sredstva ter namažemo z lahko emulzijo, s katero ji vrnemo vlago in pomirjujoče, obnavljajoče, negovalne snovi, dodaja mag. Edith Jošar.
Biološka zaščita Zadnja leta se strokovnjaki posvečajo tudi biološki zaščiti kože pred škodljivimi učinki sonca. »Razpravljajo o primernem lokalnem nanosu vitaminov E in C, karotenoidov, polifenolov in koencima Q10 v obliki emulzije. V lekarnah in specializiranih prodajalnah so že na voljo antioksidanti v kapsulah, a jih smemo uporabljati le krajši čas. Za alergike je poleti priporočljivo dnevno uživanje od enega do dveh gramov kalcija. Primerna naj bi bila tudi kombinacija nikotinamida (vitamin B3) in folne kisline, ki pa bi ju morali za zadovoljive rezultate zaužiti v večjih količinah,« je razložila Edith Jošar, mag. farmacije. |
Obarvajo, a ne ščitijo Rešitev za vse, ki se zavedajo škodljivosti sonca, a bi kljub temu radi imeli nekoliko temnejšo kožo, so samoporjavitvene kreme. »Poznamo dve vrsti teh kozmetičnih izdelkov. Najbolj priljubljene so kreme, ki kožo obarvajo brez izpostavljanja sončni svetlobi. Vsebujejo sestavino, ki se vpije v poroženelo plast, reagira s keratinom in tako povzroči nastanek našemu pigmentu podobnega pigmenta melanoida. Po dveh do štirih urah po nanosu je koža rumenkasto rjavo obarvana. Tega ni mogoče sprati, niti ne zamaže oblačil. Obarvanost bledi z obnavljanjem kože in popolnoma izgine v dveh tednih. Postopek je povsem nenevaren, vendar zahteven. Če želimo doseči enakomerno obarvanost, se moramo zelo potruditi. Najprej je treba narediti piling (odstraniti odmrle kožne celice), zatem pa enakomerno namazati vse želene predele. Za enakomernejši nanos se namesto kreme lahko odločite za pršilo,« je pojasnila Jošarjeva. Druga vrsta samoporjavitvenih krem spodbuja nastanek lastnega pigmenta melanina ob izpostavljanju soncu. »Ti izdelki v nasprotju s prvo skupino posegajo v normalno delovanje naše kože. Mazati se je treba začeti že nekaj dni pred izpostavljenostjo soncu. Klinični testi so potrdili, da so varni.« Opozoriti je treba, da niti prvi niti drugi ne ščitijo pred UV-žarki. |
