Številni imajo solze za izraz šibkosti, zato jih pred drugimi skrivajo in na ljudi, ki tega ne zmorejo, gledajo nekoliko zviška. Takšno dojemanje joka je največkrat odvisno od starosti, kulture in spola: znano je, da največkrat jočejo otroci in najstniki, da nekatere kulture čustva skrivajo bolj kot druge in da naj veliki moški ne bi jokali. A motivator Mike Robinson pravi, da bi solze morali pustiti na plano: »Ljudje jočemo iz različnih razlogov, včasih zaradi fizične bolečine, včasih zaradi žalosti, jeze, frustracij. Mnogim poznajo tudi solze sreče in upanja. Tisto, kar je solzam, ki imajo sicer različne izvore, skupno, je, da se po njih počutimo bolje,« pravi Robinson in dodaja, da kar 88,8 odstotka ljudi po joku dejansko občuti olajšanje. »Ne predlagam, da hodite po svetu s solznimi očmi, a včasih je treba izraziti čustva na najbolj prvinski način. Ko se nekomu tako odprete, se vaš odnos z njim poglablja. Že Charles Dickens je dejal, da se svojih solz ni treba sramovati,« pravi Mike.
Koristi joka
Jok je koristen tako za fizično kot psihično dobro počutje. Raziskave kažejo, da solze iz telesa odstranjujejo strupene snovi in pomagajo dvigniti razpoloženje. Solze zmanjšujejo stres, ki ima na zdravje številne negativne vplive. Stres namreč izzove niz težav, od srčnih obolenj do visokega krvnega tlaka, diabetesa in debelosti.
Več solza, globlji odnos
Kadar jočemo pred drugimi, se z njimi povezujemo. Jok pripomore k poglobitvi odnosa, saj solze podirajo čustvene pregrade, hkrati pa nakazujejo zaupanje in popolno sporoščenost.
»V joku ni nič slabega. Ne pomeni, da ste šibki, zato se pred ljudmi, ki so vam blizu, brez skrbi razjočite. Prav tako k temu spodbujajte druge. Izražanje čustev, dobrih in slabih, je vedno zdravo,« pravi Robinson.
