Egipčani so sonce imenovali bog Ra, saj kroji dan in noč, letne čase, daje pogoje za življenje in nam jih prav tako tudi vzame. Njegova energija je podobna energiji ognja. Če ga je premalo, ga pogrešamo, kadar je ognja preveč, pa je lahko uničevalen.
Hira Ratan Manek je raziskoval stara znanja in ugotovil, kako zdravilno in poživljajoče je sonce. Zdravilnim praksam, ki pridejo iz Indije, radi rečemo joga, zato je njegova tehnika dobila ime sončna ali solarna joga.
Sam jo je imenoval sun gasing, zrenje v sonce. H. R. Manek je odraščal v južni Indiji, v Kerali, kjer je diplomiral na univerzi tehnične smeri in se nato zaposlil v družinskem podjetju, ki se je ukvarjalo z začimbami. Njegov poklic in delo nista bila nikakor povezana z raziskovanjem ugodnega vpliva sončnih žarkov. Temu se je posvetil šele po upokojitvi leta 1992, ko je začel izvajati starodavne tehnike, povezane s čaščenjem sonca. Že po treh letih je lahko popolnoma opustil uživanje hrane in je vso potrebno energijo sprejemal le od sončne svetlobe. Živel je le od vode in sonca, le tu in tam je s prijatelji, zgolj zaradi družabnosti, spil skodelico čaja. Njegova žena je večkrat potrdila, da vsak večer zre v sonce, ne da bi pri tem trenil z očmi. Njegove poste, raziskovanja in vsakdanjo prakso so spremljali znanstveniki, alopatski in ajurvedski zdravniki, da bi se dokopali do razumevanja njegove metode. H. R. Manek je privolil v različne eksperimente in opazovanja, saj je želel, da bi dobila metoda tudi znanstveno razlago. Pridružilo se mu je veliko prostovoljcev, ki so ob upoštevanju njegovih navodil dosegali podobne rezultate.
Kolikor mi je znano, solarna joga ni dobila uradnega priznanja v znanstvenih krogih, imenovali so jo nepojasnjen HRM-fenomen, zato pa je zelo veliko privržencev povsod po svetu, ki so bili pripravljeni metodo preizkusiti. In si sami ustvariti mnenje. H. R. Manek, za prijatelje Hirachand, je potoval, predaval in navduševal ter razširil glas o zdravilni moči sonca. Od tu naprej pa se vsak odloči sam. Od leta 2002 je obiskal več kot 80 dežel, opravil okrog 300 predavanj, sodeloval v intervjujih in televizijskih oddajah. Kar sporoča, se da razumeti kot razodetje, da za svoj obstoj ne potrebujemo prav ničesar, le sonce in vodo. Če je to res, smo lahko popolnoma svobodni in neodvisni. Energija je vsem na voljo brezplačno v neomejenih količinah. In še ena prav tako presenetljiva trditev: H. R. Manek pravi, da ljudje uporabljamo približno pet odstotkov svojih duševnih zmogljivosti. Z zretjem v sonce naj bi se ta odstotek povečeval, ljudje bi bili sposobni razumeti kolo življenja, vprašanje pa je, ali si to res želimo. Pametni in samostojni bi težko počeli takšne neumnosti, kot jih lahko zaslepljeni in odvisni.
Zakaj solarna joga? • Povečanje vitalne energije, • boljše pomnjenje in večja zbranost, • uravnavanje prevelike telesne teže, • izboljšanje vida. |
Metoda je preprosta in ob upoštevanju osnovnih pravil neškodljiva. Res pa moramo biti previdni, saj je sonce kot ogenj – lahko prijetno greje, lahko pa tudi močno opeče.
Najpomembnejši nasvet je, da gledamo v sonce le eno uro po prvi sekundi sončnega vzhoda in le eno uro pred popolnim zahodom, sicer bi si lahko tudi trajno poškodovali oči. Točni podatki o sončnem vzhodu in zahodu so povsod dostopni, treba jih je spremljati in dosledno upoštevati.
Ko zremo v sonce, stojimo bosi na goli zemlji. Začnemo z nekaj sekundami sončnega polnjenja, nato postopoma, po deset sekund, podaljšujemo čas zretja v sonce do 45 minut. Po gledanju sonca zamižimo in si damo dlani čez oči, da se sprostijo. Običajno vidimo sliko sonca v obliki škrlatnega kroga, ki kmalu izgine – če ostane več̌ kot dve minuti, pomeni, da smo preobremenili oči in moramo skrajšati dolžino gledanja ali gledati takrat, ko je sonce manj močno (tik pred zahodom, tik po vzhodu). Ko dosežemo najdaljši čas, 45 minut, ga vzdržujemo teden dni, nato pa začnemo polnjenje zmanjševati po eno minuto vsak dan, dokler ne ostane le 15 minut, kar je optimalen čas, ki ga nato vzdržujemo. Postopek je mogoče izvesti nekje v dveh letih. O podrobnostih izvajanja se je treba pred začetkom seznaniti na spletnih straneh, blogih in, še najzanesljiveje, pri tistih, ki so to že počeli.