Sol je pogosto na slabem glasu. Zlasti zaradi natrija, ki pa ga telo vendarle potrebuje, a seveda v zmernih količinah. Med drugim je potreben za uravnavanje količine telesnih tekočin ter za dobro delovanje živčevja in mišic. Odrasel človek naj bi na dan zaužil 1,4 grama soli, zgornja meja je pet gramov. Ker pa z njo velikokrat pretiravamo, je sol pogosto povzročiteljica bolezni. Prekomerna količina v naši prehrani lahko pripelje do kronično povišanega krvnega tlaka, ki povzroča bolezni srca in ožilja. Pretirano dodajanje soli v hrani je povezano tudi s pojavom osteoporoze, ledvičnih kamnov, sladkorne bolezni tipa 2, debelosti ter v najslabšem primeru raka na želodcu.
Zgodba o soli torej le ni tako črno-bela, oglejte pa si še pet z njo povezanih mitov.
Prvi mit: Sol je slaba
Narobe. Sol je snov, ki našemu telesu omogoča normalno delovanje. Sol je v krvni plazmi in v vseh celicah. Pomaga pri prenosu hranljivih snovi, uravnava krvni pretok in igra pomembno vlogo v srčno-žilnem sistemu. Sol torej potrebujemo. Res je, da malo, a povsem brez nje vendarle ne gre.
Drugi mit: Če jedem ne dodajate soli, je zaužijete premalo
Narobe. Večino soli in z njo natrija dobimo s predelano hrano, ne pa s soljo, ki je dodana doma pripravljenim jedem. Predelane mesnine, instant juhe, omake, kruh, polivke, prelivi in podobno vsebujejo veliko soli, česar se največkrat ne zavedamo in je zato zaužijemo preveč.
Tretji mit: Nekatere vrste soli so bolj zdrave
Narobe. Tudi opevana himalajska sol vsebuje podobno količino natrija kot običaja namizna in nobenega dokaza ni, da je katera koli vrsta soli bolj zdrava od druge. Nasprotniki običajne soli sicer trdijo, da imajo himalajska sol ter druge tako imenovane soli za sladokusce (morska sol s Havajev, modra sol iz Perzije, rožnato-marelična sol iz Avstralije ter rjava dimljena sol z Danskega) več mineralov, kot so kalcij, kalij, železo in fosfor, vendar v resnici med njimi in njihovim vplivom na zdravje ni občutne razlike.
Mit številka štiri: Premlad sem, da bi me moral skrbeti vnos soli
Narobe. Ne glede na starost s soljo ne gre pretiravati. Pretirane količine v telesu zadržujejo vodo, kar obremenjuje notranje organe, kot so ledvice in srce, kvarno pa vpliva tudi na ožilje. Pretiravanje s soljo prav tako povečuje tveganje za srčne bolezni v kateri koli starostni dobi. Nihče torej z njo ne bi smel pretiravati.
Mit števila pet: Sol deluje na vse enako
Narobe. Nekateri so za sol izjemno občutljivi, drugi so proti njenim vplivom odpornejši. Stopnja občutljivosti je pogojena s številnimi dejavniki, tudi z genetiko, spolom, z rasno pripadnostjo, s starostjo, z velikostjo telesa in načinom prehranjevanja. Občutljivost za sol je določena s količino soli, ki pri posamezniku vpliva na krvni tlak. Starejši, posamezniki z viškom kilogramov, ženske, Afroameričani in južni Azijci so, denimo, med najbolj občutljivimi za sol in prav ti so med tistimi, ki bi morali biti še posebej pozorni na njen vnos.