Mers se lahko pojavi kadar koli, bodite pripravljeni, je pred dnevi svarila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pred bližnjevzhodnim respiratornim sindrom, za katerim je v Južni Koreji umrlo več kot 30 ljudi, 180 je okuženih. Epidemija v Južni Koreji kaže, da se lahko smrtonosna okužba ta pa tudi druge pojavi v katerem koli trenutku, pravijo pri SZO in še, da za zdaj bolezen sicer ne pomeni globalne zdravstvene krize. Mers pa je že v naši bližini, v Italiji, na Slovaškem in tudi v Nemčiji, kjer je zahteval življenje moškega, ki se je okužil v Abu Dabiju.
V Sloveniji še nismo potrdili bolnika, okuženega z mersom, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa pravijo: »Obstaja možnost, da se bo s tovrstno okužbo v Slovenijo vrnil potnik po potovanju ali bivanju v državah Bližnjega vzhoda.« Potovanj v države, kjer se je pojavil mers, ne odsvetujejo verjetnost okužbe je majhna, pravijo. Kljub temu velja upoštevati priporočila za zmanjšanje tveganja: večkrat si umijmo roke z vodo in milom, če vode nimamo, si jih razkužimo; izogibamo se uživanju termično slabo obdelane hrane (ne dovolj pečenemu mesu), sveži zelenjavi, pijmo samo ustekleničeno vodo in jejmo sadje, ki ga lahko olupimo; izogibajmo se bližnjemu stiku (na razdalji, krajši od enega metra) z osebami, ki so prehlajene, kašljajo, smrkajo, imajo vročino; izogibajmo se stikom s kamelami in njihovimi izločki, po vrnitvi domov pa še 14 dni spremljajmo svoje zdravstveno stanje – če se v tem času pojavijo vročina, slabo počutje, kašelj, se posvetujmo z zdravnikom, ta pa bo presodil naše zdravstveno stanje in svetoval, kako postopati.
Ni cepiva, ni zdravila
Zdravila za bolezen ni, saj gre za virus, antibiotiki torej ne bodo pomagali. Prav tako ne obstaja cepivo, ki bi nas zaščitilo. Na NIJZ pojasnjujejo: »Specifičnega zdravila za bolezen ni, zdravimo simptome in vzdržujemo telesne funkcije. Potek bolezni je odvisen od imunskega sistema zbolele osebe – čim starejši smo in čim bolj okrnjen je naš imunski sistem, večja je možnost, da potek bolezni ne bo ugoden.«
Okuženi najpogosteje umrejo zaradi visoke telesne temperature in pljučnice, pogosto je bolezen usodna za ljudi z diabetesom, tiste, ki trpijo za boleznimi ledvic in imajo težave z dihanjem. Zdravniki lahko le lajšajo simptome in tudi s pomočjo aparata za dihanje pacienta ohranjajo pri življenju, dokler se njegov imunski sistem toliko ne okrepi, da telo samo premaga virus. Stopnja smrtnosti je višja kot 30 odstotkov.
In kako vemo, da smo zboleli za mersom in ne katero drugo respiratorno boleznijo? »Klinična slika ni značilna, saj okužba z mersom poteka kot številne druge akutne okužbe dihal. Za potrditev je potrebno mikrobiološko testiranje vzorcev, kot so bris žrela, nosu, nosno-žrelnega prostora ali drugega izločka dihal. Vzorce oziroma kužnine lahko v laboratorij napoti le zdravnik, ki je postavil sum na okužbo z mersom,« pravijo pri NIJZ. V Sloveniji testiranje opravlja Laboratorij za javno-zdravstveno virologijo, Nacionalni inštitut za zdravje, okolje in hrano v Ljubljani. Dokler okužba z mersom ni izključena, se izogibamo tesnejšim stikom z družinskimi člani: kašljamo v rokav – če smo kašljali v dlan, si roke takoj umijemo –, posmrkane in pokašljane robčke odvržemo v koš za smeti in jih ne puščamo na površinah, ne izmenjujemo si jedilnega pribora, kozarcev, skodelic ali krožnikov, uporabljamo svoje brisače. Pomagamo si lahko tudi z masko.
Kamele
Za prenos virusa na ljudi so krive kamele, sumijo strokovnjaki, saj so ljudje v arabskih državah z njimi pogosto v stiku. S kamel je virus na ljudi morda prešel prek izločkov v nosu ter surovega mleka. Bolezen se širi tudi s človeka na človeka, in sicer prek tesnejših stikov (manj kot en meter); pogosto zbolijo vsi člani družine, saj okužijo drug drugega, zbolijo lahko tudi pacienti istega bolnišničnega oddelka. Potek akutne okužbe je različen, pravijo pri NIJZ: »Nekateri okuženi nimajo simptomov, drugi imajo zgolj lažjo okužbo dihal, podobno običajnemu prehladu. Pri nekaterih, običajno pri starejših, kronično bolnih oziroma bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom, je potek pogosto izjemno težak in se lahko konča s smrtjo.« Za težji potek so značilni povišana telesna temperatura, kašelj in občutek pomanjkanja zraka oziroma zasoplost; sledijo lahko hujši zapleti, kot sta pljučnica in odpoved ledvic; nekateri bolniki imajo lahko tudi prebavne težave, vključno z drisko, slabostjo in bruhanjem. Inkubacijska doba, torej čas, ki preteče od okužbe do pojava simptomov, je po vsej verjetnosti kratka, nekajdnevna. Trenutno velja, da je od dva do 14 dni.
Kaj je mers?
Bližnjevzhodni respiratorni sindrom je akutna okužba dihal, ki jo povzroča nov koronavirus. Prvič so ga našli v državah Bližnjega vzhoda 2012. in so ga imenovali koronavirus bližnjevzhodnega respiratornega sindroma ali po angleško Middle East Respiratory Syndrome Coronavirus. Ker je ime dolgo, uporabljamo kratico mers-CoV. Koronavirusi povzročajo blage okužbe dihal. Znani so že vrsto let in se pojavljajo povsod po svetu, v zmernem podnebnem pasu nekoliko pogosteje v zimskih mesecih. Do 2003., ko se je pojavil izbruh sarsa, so koronavirusi pri ljudeh veljali za nenevarne povzročitelje prehladnih obolenj. Sars, ki je 2003. povzročil izbruh hudega akutnega respiratornega sindroma in povzročil akutno okužbo dihal pri najmanj 8000 ljudeh, je eden najbolj znanih humanih koronavirusov. Mers-CoV ni enak koronavirusu sars. Pri večini bolnikov povzroča hudo akutno obolenje dihal s povišano telesno temperaturo, kašljem in težavami pri dihanju. Največ okužb so potrdili v državah Arabskega polotoka (Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Katar, Oman, Jordanija, Libanon, Kuvajt in Jemen) in v nekaterih sosednjih državah – Iran pa tudi drugod. Vsi primeri so povezani s potovanjem ali bivanjem v državah Arabskega polotoka. Tako so okužbo z mersom potrdili v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem, v Italiji, Grčiji, Avstriji, Turčiji, Tuniziji, Egiptu, Alžiriji, Maleziji, na Filipinih, v ZDA, Južni Koreji in na Kitajskem. C
