Stavek, da je nekomu smrt ljubljenega človeka strla srce, lahko razumemo tudi dobesedno. Izguba življenjskega partnerja je gotovo eden od najbolj stresnih dogodkov, s katerim so se že od nekdaj ubadali pesniki in pisatelji, v zadnjem času pa zaposluje tudi znanstvenike. Ti poskušajo natančno raziskati, kaj se dogaja z zdravjem ljudi, ki žalujejo. Danski raziskovalci so v obsežni študiji ugotovili, da so ti ljudje najmanj eno leto precej dojemljivejši za motnje srčnega utripa.
Ko srce pobezlja
Marsikdo je že doživel, da mu je začelo srce nenadoma hitro in neenakomerno utripati. To se lahko zgodi tudi med ležanjem ali celo spanjem. Če so te težave kratkotrajne, še ni razloga za skrb, veliko bolj nevarna pa je atrijska fibrilacija, najpogostejša motnja srčnega utripa, ki kar za petkrat poveča možnost nastanka možganske kapi.
Kaotično krčenje srčnih preddvorov (atrijev) povzroča nereden srčni utrip, zaradi česar zastaja kri, to pa poveča nevarnost za strdke. Najpogosteje nastajajo v levem preddvoru, od tam pa lahko po krvnem obtoku potujejo kamor koli in zamašijo velike žile pomembnih organov. Če zamašijo srčno arterijo, povzročijo srčni infarkt, zamašitev ledvične arterije povzroči ledvični infarkt, strdki pa najpogosteje odletijo v možganske žile, posledica je možganska kap.
Analizirali skoraj
milijon ljudi
Raziskovalci z univerze v Aarhusu na Danskem so za ciljno skupino vzeli 88.612 ljudi, pri katerih so prvič diagnosticirali atrijsko fibrilacijo, kot kontrolno skupino pa kar 886.120 zdravih ljudi. Raziskava je trajala polnih 20 let, od leta 1995 do 2014. Še posebno so jih zanimali ljudje iz obeh skupin, ki so v tem času izgubili partnerja (v prvi skupini jih je bilo 17.478, v drugi pa 168.940). Ugotovitev je bila presenetljiva: ne glede na spol ali na druge težave, ki predstavljajo dejavnike tveganja za to bolezen, se je izkazalo, da je možnost za atrijsko fibrilacijo pri žalujočih za kar 41 odstotkov večja kot pri tistih, ki niso izgubili partnerja.
»Poleg tega smo z nadaljnjimi raziskavami dognali še, da je tveganje za razne srčne motnje še večje pri tistih, ki so svoje partnerje izgubili na hitro in povsem nepričakovano. Pri njih se je tveganje v primerjavi z drugo skupino povzpelo na kar 57 odstotkov,« je povedal Simon Graff, vodja raziskave, ki so jo objavili v reviji Open Heart. Raziskava kaže, da so za atrijsko fibrilacijo najdojemljivejši žalujoči ljudje, mlajši od 60 let, ki so partnerja izgubili zelo na hitro (v nesreči, po bolezni, ki ni trajala dlje od meseca dni ipd.).
Odločilno prvo leto
Tveganje, da bodo nastale motnje srčnega ritma in posledično atrijska fibrilacija, je najmočnejše v prvih dveh tednih po smrti. V povprečju potrebujejo žalujoči partnerji leto dni, da prebolijo izgubo, je še pokazala raziskava. Po tem obdobju imajo vdove in vdovci statistično povsem enake možnosti, da jim zdravniki prvič diagnosticirajo atrijsko fibrilacijo.
Danski raziskovalci niso ugotavljali, kateri so tisti dejavniki tveganja, ki prispevalo k temu, da so žalujoči ljudje dojemljivejši za razne srčne motnje. Vsekakor je izguba partnerja izjemen stres, ki posledično vpliva tako na nastanek srčno-žilnih bolezni kot tudi na številne duševne motnje. Da so vdove in vdovci precej bolj nagnjeni k depresivnim stanjem in raznim odvisnostim, pa so pokazale že številne predhodne raziskave.
| Redno merite utrip Ključna dejavnika tveganja za atrijsko fibrilacijo sta čezmerna teža in starost, sicer pa je bolezen povezana tudi s povišanim krvnim tlakom in holesterolom, sladkorno boleznijo, čezmernim delovanjem ščitnice, kajenjem in pretiranim uživanjem alkohola ter različnimi obolenji srčno-žilnega sistema oziroma srčnim popuščanjem. Bolezen je pogostejša pri moških, v Sloveniji pa ima to najpogostejšo motnjo srčnega ritma več kot 20.000 ljudi. Kardiologi svetujejo redno merjenje utripa (normalen je od 60 do 99 utripov na minuto), pravočasno prepoznavanje simptomov ter hitro ukrepanje pa lahko preprečita možgansko ali srčno kap. |
