Ob svetovnem dnevu gibanja in evropskem dnevu debelosti se Slovenci ne moremo ravno pohvaliti z zdravimi prehranjevalnimi navadami, žal pa ravno tako nismo preveč zavzeti za gibanje – zato je stroka okolje, v katerem živimo, preprosto označila za obesitogeno ali debelilno.
Sladke in energijske pijače
Kot pojasnjuje asist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec., družinska zdravnica v ZD Ljubljana Vič-Rudnik, četrtina aktivnega prebivalstva v naši državi ne zajtrkuje, predvsem moški z nižjim socioekonomskim statusom se izogibajo nekaterim vrstam sadja in zelenjave, povprečni dnevni energijski vnos je bil v 2009. za skoraj šest odstotkov višji kot pred desetletjem. In kar je izjemno skrb zbujajoče: »Raziskava Zveze potrošnikov Slovenije je pokazala, da energijske pijače najpogosteje uživajo najstniki med 10. in 18. letom, nekateri tudi do sedem litrov na mesec! V 50 odstotkih primerov naj bi jo uživali skupaj z alkoholom, nekoliko manjši delež ob telesni aktivnosti, med vožnjo z avtomobilom in pred izpiti, takšne pijače pa pijejo tudi mlajši od 10 let. Tudi sladke brezalkoholne pijače so se znašle pod kritičnim očesom.«
Na čedalje bolj nezdrave navade opozarja tudi mag. Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja RS, saj se po mednarodni raziskavi HBSC o vedenjih, povezanih z zdravjem, v šolskem okolju med 11-, 13- in 15-letniki naši mladostniki v vseh treh starostnih skupinah glede rednega zajtrkovanja med tednom uvrščajo na zadnje mesto med 39 sodelujočimi državami, poleg tega jih večina ne uživa sadja in zelenjave vsak dan: »Kar 37 odstotkov pa jih vsaj enkrat na dan uživa pijače z dodanim sladkorjem, pri čemer se uvrščajo krepko nad povprečje vrstnikov iz drugih držav, v skupini 15 let celo na prvo mesto. Sladkane pijače so še posebno problematične, saj ne dajo občutka sitosti in neugodno vplivajo na dvig krvnega sladkorja, zamaščenost jeter in slabe vrednosti maščob v krvi.«
Pasivni odrasli, pasivni otroci
Zdrava prehrana je za otroke in mladostnike pomembna, nadaljuje mag. Gregorič, saj je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja, ki ga lahko dohajajo le z energijsko in hranilno uravnoteženo ter specifičnim potrebam prilagojeno prehrano, ki je tudi eden najpomembnejših varovalnih dejavnikov zdravja. Obroki naj bi bili sestavljeni iz kombinacij različnih vrst živil iz vseh priporočenih skupin, z zadostnim vnosom teh pa bi podprli normalno rast, razvoj in delovanje organizma: »Priporočene kombinacije dajejo prednost sadju in zelenjavi, kakovostnim ogljikohidratnim živilom (kašam, polnovrednim testeninam, rižu), kakovostnim beljakovinskim živilom (mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa ter stročnicam) in kakovostnim maščobam (npr. kombinaciji repičnega, sojinega, olivnega olja). V vsak obrok naj se vključi sveže sadje in/ali zelenjava, ki pomembno prispevata k vzdrževanju hranilnega in energijskega ravnovesja. Pri obrokih, še zlasti pa med njimi naj se ponudi otrokom zadostne količine vode, nesladkanega čaja, razredčene sadne sokove ipd.«
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so čezmerno uživanje kalorično bogate hrane, nezadostno uživanje sadja in zelenjave, neredni obroki in nezadostna telesna dejavnost glavni krivci za porast debelosti med otroci in mladostniki, in kot potrjuje tudi asist. mag. Kopčavar Gučkova, želja po gibanju po končanem obveznem šolanju zamre: mladi veliko prostega časa preživijo za računalnikom, pasivna je tudi tretjina odraslih Slovencev. »Rekreacija nima le osnovnega namena vzdrževanja gibljivosti sklepov in mišic. Vsi vemo, da je telesna aktivnost eden najboljših mehanizmov za spoprijemanje s stresom. Omogoča porabo odvečnih kalorij, ne nazadnje pa je šport tudi priložnost za spoznavanje in druženje. Če gledamo s stališča ene najnovejših vej medicine, t. i. anti-ageing, ohranjanje mladost(nost)i, nas telesno gibanje ohranja prožne in mladostne kljub emšu. Gibanje znižuje krvni tlak pa tudi raven sladkorja in holesterola v krvi,« pojasnjuje zdravnica.
Naj sodelujejo pri pripravi
Prehranske navade bi morale spadati v model družinskih vrednot, kar pomeni, da so pri dobrem zgledu ključni starši, je prepričan mag. Gregorič: »Namesto da bi otroka vključili v spoznavanje celotne verige, od pridelave do priprave hrane, ga pogosto usmerjamo le v določeno vrsto prehrane, mu nalagamo prepovedi, ne znamo pa mu razviti pravilnega odnosa do hrane in prehranjevanja. Poleg tega starši pogosto upravljajo vedenje otrok tako, da jih s priljubljeno hrano pomirijo, zamotijo, preženejo dolgčas, spodbujajo k učenju in nagrajujejo zaželeno vedenje. Tako se že zelo zgodaj v življenju naučimo, da si lahko s priljubljeno hrano zadovoljimo čustvene potrebe in uravnavamo medsebojne odnose. Predvsem pa si je treba vzeti čas za dragocene skupne družinske obroke, tega je na žalost vse manj. Poleg tega je treba otroke in mladostnike čim večkrat vključiti v pripravo obrokov, tako se bodo lahko naučili kuhanja in ceniti hrano.«
Na današnje negativne smernice nedvomno vpliva vse slabša kakovost ponudbe; le 13 odstotkov živil, namenjenih otrokom, je brez aditivov in arom, večina žit za zajtrk je precej presladkih, tudi premastnih in preslanih. »Otroci in mladina imajo vse manj časa, prehranjevanje in hrana nista več vrednota in potreba, ampak zgolj užitek, vsak dan se prehranjujejo kot med prazniki. Velika težava so tudi vse večje porcije. Danes zato govorimo o t. i. obisitogenem oziroma debelilnem okolju,« opozarja mag. Gregorič, asist. mag. Kopčavar Gučkova pa vendarle opaža nekatere pozitivne premike: »Raziskave so ugotovile, da manj ljudi kot pred 10 leti avtomatsko dosoljuje hrano (moški pogosteje kot ženske). V zadnjem desetletju se je povečal delež tistih, ki spreminjajo kuharske recepte v bolj zdrave, z manj soli, sladkorja, maščob, jajc. Zdi se, da si vse več ljudi prizadeva, da bi sami pridelali vsaj del hrane, vračajo se vrtički, četudi le urbani, denimo začimbe v cvetličnih loncih. O zdravi prehrani se več govori in piše, kar se mi zdi pomembno. Pacienti me pogosto sprašujejo o prehrani, ne samo zaradi določene bolezni, ampak za ohranjanje zdravja. Vse več je zavedanja, da smo pravzaprav tisto, kar pojemo!«
V prostem času smo vse manj telesno dejavni, mladi raje sedijo za računalnikom Foto: Shutterstock |
Debelost je psihosomatska in sodobna civilizacijska bolezen, posledica evolucijske neprilagojenosti na preobilje hrane in pomanjkanje gibanja, zaokroži mag. Gregorič. Ne slabša le kakovosti življenja, je pomemben dejavnik tveganja za številne kronične bolezni, skrb zbujajoč je podatek, da se diabetes tipa 2, ki je veljal za kronično obolenje odraslih in starejših, danes pojavlja med otroci. V raziskavi o Prehranskih navadah Slovencev je bilo 35 odstotkov čezmerno težkih, 15 odstotkov pa debelih, takšen trend je opazen tudi v večini razvitih držav – medtem ko velik del svetovnega prebivalstva še vedno umira od lakote, sklene zdravnica: »Prav je, da se tega stanja zavedamo in da zavestno vzpostavljamo ustreznejši odnos do hrane in do lastnega telesa!«
Ogrozi telo in duha
Asist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec., pojasnjuje, da je debelost neodvisen dejavnik tveganja za umrljivost, saj vitkejši načeloma živijo dlje, sicer pa nam lahko nakoplje še metabolni sindrom ali sindrom insulinske resistence, sladkorno bolezen tipa 2, povišano raven maščob v krvi in povišan krvni tlak, srčno popuščanje, koronarno bolezen, možgansko kap, bolezni žolčnika, žolčne kamne, zgago, zamaščena jetra, trebušne kile v dimljah, popku in ob postoperativnih brazgotinah, raka (maternice, debelega črevesa, ledvic, žolčnika, dojk, prostate), zaplete v nosečnosti, menstrualne motnje, uhajanje urina, neplodnost, izrabo in vnetje sklepov, krčne žile, strije, glivične bolezni kože in vnetja v kožnih gubah, demenco in duševne težave, kot so depresija, motnje hranjenja in nizko samospoštovanje.