S hrano lahko privabimo dobro voljo, to so potrdili tudi strokovnjaki. A ne pozabimo, da si lahko z neustrezno izbiro prigrizkov in pijače nakopljemo depresijo, tesnobo in upad energije.
Ali lahko hrana dejansko vpliva na razpoloženje?
Medtem ko se vam košček čokolade topi v ustih, skorajda občutite poslavljanje stresa in prihod zadovoljstva. Toda, ali so ta doživetja resnična ali je to le igra možganov? Ali lahko hrana dejansko vpliva na razpoloženje? Da, trdijo strokovnjaki: določeni okusi resnično spodbujajo dobro razpoloženje, medtem ko lahko nekateri prikličejo slabo voljo. Ne pozabimo, energijo in dobro počutje si najhitreje pričaramo z rekreacijo na svežem zraku, toda, roko na srce, včasih si želimo le, da bi težave lahko preprosto premagali z žvečenjem. In kot je potrdila nedavna ameriška raziskava, so lahko za veselje zaslužni tudi polifenoli v temni čokoladi: kakav namreč spodbuja proizvodnjo serotonina v možganih. Naj spomnimo, da je stimulacija tega pomembnega živčnega prenašalca osnovna naloga večine antidepresivov, očitno pa si lahko nasmešek na obraz prikličemo tudi s kakovostno čokolado, kar bo nedvomno razveselilo predvsem sladkosnede. Ni zanemarljivo, da tudi ženske poskušajo predmenstrualne tegobe pregnati s slaščicami, kar je povsem logično, saj raven serotonina pred in med mesečnim perilom občutno upade.
Nejevoljo odžene jabolko
Da si lahko do zadovoljstva pomagamo tudi z ustrezno prehrano, ni več zgolj ugibanje, ni pa čudežna le čokolada. Lakoto in nejevoljo, ki se oglasita sredi delovnika, je najbolje pogasiti z beljakovinskim prigrizkom – denimo, z jabolkom in koščkom kruha z maslom ali pa lončkom skute s korenčkom. Z navidez skromnim, v resnici pa bogatim obrokom bomo raven sladkorja v krvi obdržali na ustrezni ravni, povrhu pa se oskrbeli še z nujno potrebno energijo. Banana je ravno tako primeren in okusen prigrizek, ki nas bo nagradil še z odmerkom dopamina ta bo v nas sprožil občutja sreče. Kava in čaj sta vedno dobrodošla, le koga ne razveseli skodelica s toplim napitkom! Toda, pozor: zadovoljstvo nam ta pričara le za kratek čas, po približno pol ure smo spet na začetni točki, ko telo spet kliče po kofeinu in teinu, vnovično željo pa si je že kar nezdravo uresničiti.
Pri kosilu si privoščimo obrok, oplemeniten s kurkumo, žafranom in ingverjem, ki menda pomagajo v boju z depresijo, podobno naj bi delovale tudi maščobne kisline omega 3, zato naj bodo ribe in laneno seme redno na jedilniku, posladkajmo pa se z borovnicami ali robidami, močan pigment in antioksidant antocianin namreč ravno tako pomaga pričarati nasmeh na obraz. Kot priporočajo strokovnjaki, je ključno zmerno in redno uživanje naštetih dobrot, pretiravanje – denimo, da bi ob kavici zaužili celo tablico čokolade – seveda nikakor ni dobrodošlo.
Zajtrk za energijo
Ključnega pomena je tudi redno zajtrkovanje, poudarjajo: kakovosten obrok pred začetkom delovnega dneva nas okrepi s potrebno energijo, s to pa se laže spoprijemamo z izzivi in obveznostmi ter odpravimo občutke tesnobe. Pojav depresije preprečujemo tudi s folno kislino, ki jo najdemo predvsem v temno zeleni zelenjavi in oreških, pomemben je tudi vitamin B12 v manj mastnih mlečnih izdelkih. V mesecih, ko je manj sončne svetlobe, kar pri mnogih spodbuja otožnost, se dodatno oskrbimo z vitaminom D, denimo v jajčnem rumenjaku, slabo voljo pa bomo uspešno pregnali tudi s selenom, ki ga najdemo v številnih morskih dobrotah, oreških, polnozrnatih izdelkih in pustem mesu.
Predvsem se izogibajmo nezdravemu sladkorju, opozarjajo strokovnjaki: od gaziranih pijač do mafinov, predvsem industrijske slaščice, pogosto iz predelanih sestavin nepreverjenega izvora, sprožijo neželeno nihanje ravni sladkorja v krvi, kar povzroči upad razpoloženja, tesnobo in pomanjkanje energije, dolgoročno pa debelost in celo sladkorno bolezen. Sovražnik dobre volje je še gluten, ki spodbuja stres, neugodni so tudi aditivi.
