Zdrav razum naj bi šel z roko v roki s skrbjo za zdravje, pa žal pogosto ni tako. Včasih se zdi, kot da so na poti do dobrega počutja hkrati prižgani vsi smerokazi. Ali vse bolj pozabljamo nase in obračamo hrbet zdravi prihodnosti? V katerem grmu tiči zajec resnice, smo se pogovarjali s prof. dr. Zlatkom Frasom, preventivnim kardiologom, strokovnim direktorjem Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter predsednikom Združenja kardiologov Slovenije.
K čemu bi morali težiti vsi ljudje, ki želimo doseči in vzdrževati zdrav življenjski slog – kje je tista zlata sredina, zdrava mera?
Kadar si denimo rečeš, zdaj bom pa stradal in jedel le tisto, kar je dovoljeno, dve uri na dan se bom mučil, tekel do onemoglosti – vse to je lahko hudo mazohistično, če v tem ne uživaš. Žal tudi pri številnih svojih bolnikih opažam, da zanje ta napotila postajajo predvsem napor, težava. Pa vendar je tako, da lahko nekaj postane del tvojega življenjskega sloga na dolgi rok le, če to rad počneš.
Najpriročnejši izgovor za to, da premalo skrbimo zase, je pomanjkanje časa. Obstaja veliko vadb, ki nam obljubljajo, da bomo v zelo kratkem obdobju dosegli odlične rezultate, kar zadeva izgorevanje maščob in nabiranje kondicije, vendar brez napora ne bo šlo.
Vadbe, ki obljubljajo čudeže, so mnogokrat moda. Biznis. Za tem velikokrat tičijo tudi multinacionalke. Poznate koga, ki bi se jim uprl?
Kako torej v široki ponudbi najti pravo stvar, ko si rečeš, bolje izbrati nekaj med ponujenim kot pa ne početi nič?
Prav prejšnji teden smo imeli posvet o menedžmentu v zdravstvu. Sam sem si izbral slogan oziroma naslov Več za manj.
Kaj se skriva za tem?
Zdaj v kriznem obdobju se mi, ki smo v zdravstvu, ves čas trudimo dopovedati javnosti in politiki, da z denarjem, ki ga imamo in ga je vedno manj, ne moremo več vzdrževati iste ravni, kot je na zahodu. Od nas pa se zahteva in pričakuje, da bomo s sredstvi, ki jih imamo, naredili vse in še več. Gre za neke vrste cinizem – mi bomo za manj denarja naredili več. Lahko pa pomeni tudi izziv – kako z manj sredstvi doseči, da bi bil izkupiček kar največji. Kar zadeva preventivo, je nedvomno to naše glavno vodilo, maksima.
V kakšnem razmerju sta denimo multinacionalka, ki promovira neko hrano – ta je lahko bolj ali manj dobra, in na drugi strani nacionalna preventivna dejavnost za ohranjanje zdravja?
Spet smo lahko pri nekakšni modi na eni strani, ko ljudje sami sebe slepijo, da le z uživanjem izbrane hrane naredijo nekaj zase. Več bi naredili, če bi malo bolj razmislili, ne le kaj bodo dali na krožnik, temveč tudi kako se bodo sprostili. Si vzeli eno uro več zase. Šli morda le za pol ure na sprehod, se odklopili, kot rečemo. S tem bi naredili bistveno več, kot da gredo v top super nakupovalno središče s pripomočki za hujšanje in druge namene. Nečesa se je treba bolj zavedati. Konkretno pri prehrani gre za kompleksno soodvisnost treh meril: količine, kakovosti in kuhanja oziroma načina priprave. Temu smo včasih rekli pravilo treh K ali načelo KKK, ki pa vsaj v eni od razsežnosti ni v skladu filozofije vaše in še katere revije za ženske. Pomeni namreč tudi Kinder, Küche und Kirche (otroci, kuhanje in cerkev). Torej, ženska mora skrbeti za otroke, kuhinjo in za to, da se bo družina korektno vedla, hodila v cerkev.
To je res lahko precej sporno. Sklepam, da ne mislite dobesedno, namigujete na vzpostavitev splošnega družinskega sistema, ki deluje?
Če bi denimo jaz doma povedal, da je KKK moje načelo, bi me zagotovo pogledali postrani. (Smeh.) Tudi če bi profesorici Manci Košir, ki vas je poučevala na fakulteti za družbene vede, omenili načelo KKK, kot je mišljeno v originalu, bi verjetno dobila živčni napad. (Nasmeh.) Ne smemo vzeti vsega dogmatično. Bogaboječnost, neke vrste ubogljivost ljudi, ni nujno nekaj slabega, saj tudi ureja družbo, ji onemogoča, da podivja. Treba je videti prednosti nečesa, kar je navidezno videti skrajno. Izkoristiti tisti potencial, ki ga v družbi imamo. V družini. To velja od nekdaj, še preden se je uveljavilo krščanstvo. Prav na področju družine je treba vplivati na ženske, če si želimo stanje izboljšati.
Oprostite, kako?
Neizpodbitno dejstvo je, da imate veliko odgovornost, saj se vas posluša. V družini je vedno tako, kot rečete ženske. Otroci ubogajo le vas. Mož se na koncu, če ni kakšen nasilnež, vda. To je to. Kar zadeva kakovost življenja – tudi tu je ženska tista, ki odloča, kaj bo družina jedla. Prav tako pove, kaj bo družina delala v prostem času – ali bo šla v naravo ali pa doma lenarila. Ženska tudi izbere, če ji seveda ob vseh obveznostih, ki jih ima na plečih, še ostane kaj časa, kaj bosta počela s partnerjem. Prav pri tej razlagi pa vam moram razkriti resnico, ki zadeva področje, s katerim se poglobljeno ukvarjam že dolga leta. Namreč, imamo velik epidemiološki problem, kar zadeva bolezni srca. Po umrljivosti zaradi njih se uvrščamo v sodobni, zahodni del sveta. V zadnjih dvajsetih letih nam je sicer uspelo drastično zmanjšati umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, za kar lahko najmanj do polovice pripišemo zasluge preventivi.
V čem je torej težava?
Zadnji epidemiološki podatki, ki jih imamo, so iz leta 2010. Smo v povprečju EU oziroma celo še malo boljši od sredine, saj imajo nekatere države, predvsem vzhodne, zelo slabe rezultate. Na področju koronarnih bolezni smo celo boljši od povprečja EU. Dosegli smo izjemen napredek, vendar le zaradi moških.
Mar ni od nekdaj veljalo, da zaradi srčno-žilnih bolezni umira več moških?
Nič več. Z letom 2009 smo stopili v družbo redkih evropskih držav, Španije, Francije in Nizozemske, v katerih imamo umrljivost moških zaradi koronarnih bolezni nižjo, kot je umrljivost zaradi raka.
Kakšna pa je statistika pri ženskah?
Prav zaradi ženskega dela populacije na koncu, ko se upošteva oba spola, statistično gledano pristanemo v povprečju.
Kaj se je zgodilo?
Nekoč so bili moški kritična populacija, zato smo se preventivno gledano usmerili predvsem vanje. Postali so neke vrste naši ljubljenčki, nosimo jih po rokah. Morda ni dobro, da to razlagam tako, saj bodo mogoče številni moški to dojeli mačistično, češ, ah, saj je vseeno, kaj jem! Pravilneje je, da skupaj nekaj pametnega naredimo za ženske, ki so veliko bolj obremenjene. Tukaj se kažejo res slabi rezultati.
Kakšni bodo vaši ukrepi v bližnji prihodnosti?
Kot predsednik združenja kardiologov sem za prihodnjih pet let pripravil programske smernice s poudarkom na ženskah. Bolezen je pri njih drugačna, pristopi so drugačni. Junija naj bi potekal forum na temo ozaveščanja. Upam, da se nam bodo na njem pridružili tudi nekateri zelo vplivni ljudje, med drugim predsednik države Borut Pahor. Pričakujemo, da nam bodo posledično ljudje še bolj prisluhnili.
Po zadnjih podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS v zvezi z življenjskim slogom državljanov je več predebelih ljudi med moškimi. Mar ni ta statistika v navzkrižju s podatki, če velja, da so prav predebeli ljudje prvi med ogroženimi zaradi srčno-žilnih obolenj?
Večji delež odraslih Slovencev res ima čezmerno telesno težo, če pa gledamo debelost, torej indeks telesne mase nad trideset, so na prvem mestu Slovenke. Tukaj gre za skupek dejavnikov tveganja, kompleksen kazalnik, ki se mu reče ogroženost. Sama debelost ni ključni kazalnik, pa tudi če gre za ekstremno predebelega človeka. Pomembneje je, kako je maščevje razporejeno po telesu.
Kaj natančno mislite s tem?
Najbolj kritična je trebušna zamaščenost ali t. i. pivski trebuh, kar najpogosteje opažamo pri moških. Za ženske pa je značilna t. i. debelost v obliki hruške, ko se maščevje nalaga tudi na nogah, vendar je veliko manj nevarna, saj gre za podkožno maščobo.
Katera oblika ženske postave pa je najbolj podvržena srčno-žilnim obolenjem?
Tista v obliki jabolka – ko se, podobno kot pri moških, maščobne obloge nalagajo okoli pasu. Ti tipi postave so med drugim najbolj nagnjeni k nastanku sladkorne bolezni, ki se grozljivo povečuje.
Kako naj se oseba z naravno dano postavo v obliki jabolka zavaruje pred boleznimi?
Najbolj preprost recept oziroma zdravilo, ki res deluje, je še vedno telesna dejavnost. Takšna, ki ti ni neprijetna, med katero se počutiš dobro. Že preden začnemo, je priporočljivo shujšati, sicer lahko telo ob nenadni večji aktivnosti doživi nevaren šok. Tudi smrti se dogajajo. Najboljša smernica je ponovno zmernost.
Katere vrste gibanja bi posebej omenili kot dobre in koliko časa naj bi se jim posvečali?
Prvenstveno je, da se ukvarjamo z aerobnimi aktivnostmi, torej tistimi, pri katerih se zadihamo in pri katerih uporabljamo največji delež naših skeletnih mišic. Bodisi hodimo, tečemo, kolesarimo ali plavamo. Za večino ljudi zadošča že pol ure hitre hoje na dan.
Izjemno pomembna je tudi ustrezna prehrana, ki uravnava vrednost holesterola v krvi. Vsi strokovnjaki poudarjate, da bi morali jesti v prvi vrsti bolj uravnoteženo hrano s še več zelenjave.
Tako je, še vedno je pojemo premalo, vendar je bistvena za ohranjanje zdravja. Nobena od znanih priljubljenih in učinkovitih diet ni bila tudi znanstveno potrjena kot primerna oblika prehranjevanja na dolgi rok. Če bi že morali izpostaviti določeno kuhinjo, je to mediteranska, saj spodbuja tako več uživanja zelenjave kot uporabo manj škodljivih maščob, tistih nasičenih, zlasti živalskih. Žal prav teh Slovenci pojemo največ, predvsem v obliki rdečega mesa.
Po drugi strani so ugledne ustanove naredile nekatere raziskave, ki rdeče meso postavljajo na lestvico najbolj varovalnih živil.
Odvisno od tega, za katere vrste rdečega mesa gre – verjetno so rezultati veljali za pusto rdeče meso, kot je nekatera visokokakovostna govedina brez maščobe.
Torej adijo, klasična goveja juha?
Zakaj le, mogoče jo je skuhati tudi iz nemastne govedine in nič manj ni okusna. Vse je stvar navade.
Izjemno do srca prijazna naj bi bila tudi čokolada.
Drži. Čokolada, zlasti črna, je nedvomno izjemno koristna, zlasti kot antioksidant. Je tudi ena od sestavin t. i. polymeala, teoretičnega koncepta, ki vsebuje več različnih živil v enem samem obroku za preprečevanje srčno-žilnih obolenj. Poleg čokolade so vključeni še kozarec rdečega vina, česen, orehi oziroma mandlji ter ribe oziroma maščobne kisline omega-3. Če bi se tega kar najbolj držali, bi tablete v mnogo primerih lahko postale preteklost.
