Sloveniji se obeta epidemija demence

Demenca je posledica napredujoče bolezni možganov, ki se odraža z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja ter sposobnosti govornega izražanja in presoje, motnje pogosto spremljajo spremembe čustvovanja, socialnega vedenja in motivacije. Posameznika ovira pri vsakodnevnih aktivnostih in omejuje njegovo sposobnost obvladovanja vsakodnevnega življenja, pojasnjuje dr. Milica G. Kramberger, dr. med., specialistka nevrologije, vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. »Najpogostejša oblika je alzheimerjeva demenca, ki predstavlja več kot dve tretjini diagnosticiranih primerov demence, sledijo ji demenca z lewyjevimi telesci, mešana in žilna demenca, demenca, pridružena parkinsonovi bolezni, frontotemporalna demenca in druge. V večini primerov bolezenski znaki napredujejo počasi, v obdobju nekaj let, redkejše so t. i. hitro potekajoče demence, kot je creutzfeld-jakobova bolezen.«

Pri alzheimerjevi demenci se najpogosteje najprej pojavlja motnja spomina za nedavne dogodke, informacije, pojavijo se motnje orientacije. »Posameznik se ne spomni, kaj je slišal oz. naredil ali nameraval narediti pred kratkim. Zato pogosto išče stvari, jih kje založi, se težje znajde v situacijah, v katerih je potrebna orientacija, med vožjo avtomobila in v križiščih je neodločen, vožnja podzavestno predstavlja veliko večji napor in vodi v nemir, utrujenost.«

Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek demence je starost, s povečevanjem deleža starejših se tudi celotno število obolelih ves čas povečuje. Med dejavniki tveganja za razvoj demence so tudi tisti, ki povzročajo bolezni srca in ožilja, pravi dr. Milica G. Kramberger, to so povečana telesna teža, fizična neaktivnost, neustrezno zdravljena arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, kajenje... »Študije tudi kažejo, da so poleg dobrega nadzora nad naštetimi dejavniki ključni za vzdrževanje dobre možganske kondicije in s tem preprečevanje demence redno druženje – socializacija, redne raznolike vaje miselnih funkcij in redna telesna aktivnost. Zato življenjski slog z le malo ali nič tovrstne dejavnosti zagotovo ni ugodna popotnica za zdravje možganov.«

Ostanimo aktivni

Bolezenske spremembe v možganih pri posameznih oblikah demence so vse bolj raziskane, znanstveniki so sposobni zelo natančno opisati in opredeliti bolezenske procese na ravni možganskih celic, pojasnjuje dr. Krambergerjeva: »Z izboljšano genetsko in molekularno analizo lahko pri posameznikih z določenim tveganjem za razvoj sindroma demence tudi bolje načrtujejo nadaljnje spremljanje stanja in raziskave. Vse to omogoča bolj usmerjene raziskave in približevanje k razumevanju vzrokov oz. natančnih procesov v možganih, ki povzročajo te uničujoče možganske spremembe. Šele ko bo mogoče opredeliti vrstni red in naravo teh dogodkov v možganih, bo mogoče na potek bolezni vplivati oz. ga ustaviti.«

Z zgodnjim prepoznavanjem in opredelitvijo tipa demence lahko vplivamo na hitrost slabšanja stanja. »Na voljo imamo zdravila s t. i. simptomatskim učinkom, ki so najuspešnejša, če jih posameznik prejme v zgodnji fazi poteka demence. Taka terapija nekoliko odloži slabšanje višjih živčnih funkcij in zakasni obdobje, ko je človek odvisen od tuje pomoči pri dnevnih aktivnostih. V zelo veliko pomoč bolniku in svojcem pa so seveda nefarmakološke oblike pomoč, na primer družabništvo, vključevanje v organizirane aktivnosti za starejše, pomoč na domu in ne nazadnje zagotavljanje redne in stalne oskrbe takega posameznika v ustanovi, kot je dom za starejše,« pojasni sogovornica. Pomembno je, da so svojci o stanju poučeni, poznajo verjeten potek težav in prognozo, saj bodo tako laže razumeli značilnosti demence, jih laže spremljali in se z njimi spoprijemali.

Kako ohranjamo zdrave možgane? »Za vse je pomembno, da smo redno telesno in miselno dejavni, se družimo in ohranjamo raznolike dnevne aktivnosti. Ob tem je ključno tudi, da uživamo zdravo in raznoliko hrano in zagotavljamo čim boljši nadzor nad pridruženimi boleznimi, kot sta visok krvni tlak in sladkorna bolezen. Znano je tudi, da imata dolgoročno zelo ugodne učinke na zdravje možganov učenje tujih jezikov in glasbena izobrazba, predvsem v otroštvu. Ključno je tudi preprečevati možnost poškodb glave, ki smo jim lahko izpostavljeni ob različnih vrstah športa.«

Septembra poteka veliko aktivnosti, ki so namenjene ozaveščanju družbe o demenci, kar je ključno za lažje sprejemanje in obvladovanje tega širokega in pomembnega družbenega problema. Najbolj je na tem področju dejavno društvo Spominčica, ki pripravlja veliko strokovnih druženj – Alzheimer cafejev po različnih krajih v Sloveniji, ponovno bo organiziran tudi sprehod za demenco in strokovno srečanje na temo Živeti z demenco v za demenco prijaznem okolju. Poleg tega se bosta začeli dve novi svetovni klinični študiji, v sklopu katerih bodo lahko slovenskim bolnikom prvič ponudili možnost sodelovanja pri odkrivanju novih zdravil, ki bi lahko vplivala na potek in proces bolezni.