Alergije. Na novo in strokovno smo jih osvetlili v pogovoru z doc. dr. Renatom Erženom, dr. med., specialistom interne medicine in pulmologije s klinike Golnik.
Še vedno velja, da je najpogostejša oblika alergije t. i. rinitis, vnetje nosne sluznice, ki se kaže kot izcedek iz nosu, kihanje in srbeče, solzeče se oči?
Pri alergijskem rinitisu alergijsko vnetje prizadene nosno sluznico in če so pridruženi tudi simptomi zaradi alergijskega vnetja očesne veznice, govorimo o alergijskem rinokonjunktivitisu. Ta je res zelo pogosta bolezen, ki prizadene predvsem mlado aktivno prebivalstvo.
Zakaj?
Ne vem, ali obstaja kakšna logična razlaga. Alergijski rinitis se lahko pojavi v kateri koli starosti, najpogosteje od 15. do 40. leta. Mogoče je to vezano na način življenja – ta del populacije je največ časa na prostem – mogoče pa tudi na dozorevanje imunskega sistema.
Simptome alergijskega rinokonjunktivitisa ima, kot pravite, 25 odstotkov Evropejcev. Kako je drugod po svetu?
Med evropskimi državami ni velikih razlik v pogostnosti, od 17 odstotkov v Italiji do 25 v Franciji. Podobne rezultate najdemo tudi v raziskavah neevropskih držav – na Japonskem 25 odstotkov, v Združenih državah Amerike pa 20 odstotkov prebivalcev. Zaradi simptomov alergijskega rinokonjunktivitisa na svetu trpi 50 milijonov ljudi.
Najpogostejši naj bi bil v t. i. razvitih predelih sveta.
Pogostnost v zadnjih letih raste, kar zares velja zlasti za razviti svet. Natančnih vzrokov ne poznamo. Veliko vlogo naj bi imela sodobno življenje in onesnaženost okolja.
So se v zadnjih letih morda pojavile kakšne nove, nenavadne alergije, ki jih prej nismo poznali, pa bi jih morali?
Seveda se pojavljajo poročila o alergijah na nove alergene, gre pa praviloma za posamične primere. V Sloveniji v zadnjih letih raste pogostnost alergijskega rinokonjunktivitisa zaradi alergije na cvetni prah ambrozije, kar pripisujemo temu, da se je razširjenost te škodljive rastline v našem geografskem okolju povečala.
Katere vrste alergij so najnevarnejše – morda piki žuželk, sploh če ne vemo, da smo nanje alergični in lahko umremo?
Najnevarnejša med alergijskimi boleznimi je anafilaksija. Gre za takojšnjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo telesa po vnosu alergena. Najpogostejši vzroki so preobčutljivost za strup žuželk, zdravila ali hrano. Klinična slika je zelo različna. Pri lažji obliki se pojavijo rdečica kože, srbenje, koprivast izpuščaj po telesu in otekline. Težja oblika anafilaksije pomeni prizadetost dihalnih poti in srčno-žilnega sistema. Najtežja oblika je anafilaktični šok, ki je smrtno nevarno urgentno stanje. Bolniki, ki so jo doživeli, nujno potrebujejo obravnavo pri alergologu. Ta bo skušal odkriti sprožilni dejavnik in dal navodila, da se ta smrtno nevarna bolezen ne bo ponovila. Vsi s težko obliko anafilaksije morajo s seboj vedno nositi set za samopomoč, ki vsebuje tudi adrenalin v avtoinjektorju.
Kateri novi načini zdravljenja alergij, dostopni v naši državi, so se pokazali kot najučinkovitejši in z najmanj stranskimi učinki na zdravje?
Najučinkovitejša metoda za zdravljenje alergijskih bolezni je specifična imunoterapija, zlasti pri zdravljenju preobčutljivosti za strup žuželk. Pozdravi od 85 do 95 odstotkov bolnikov, preobčutljivih za strup ose in čebele. Malce manjšo učinkovitost opažamo, kadar specifično imunoterapijo uporabljamo v zdravljenju alergijskega rinokonjunktivitisa, a tudi pri tej obliki večina bolnikov navaja izboljšanje simptomatike in manjšo porabo drugih zdravil. Specifična imunoterapija velja za varno metodo zdravljenja, nima škodljivih stranskih učinkov na zdravje. Ob vnosu alergena v telo se lahko razvije takojšnja preobčutljivostna reakcija, ki pa je praviloma blaga in obvladljiva z ustreznim zdravljenjem.
Kaj menite o alternativnih načinih zdravljenja alergij, o katerih mnogi trdijo, da so prav tako ali še bolj učinkoviti?
Alternativnih metod zdravljenja alergijskih bolezni ne poznam in jih torej ne morem ocenjevati. Bolnikom z alergijskimi boleznimi priporočam, naj najprej izkoristijo možnosti, ki jim jih ponuja uradna medicina.
V zadnjih tednih, ko nas končno razveseljuje več sonca, silno uživamo, po drugi strani pa je prav zdaj v zraku ogromno peloda. Kako uživati v sončnih žarkih v naravi, ne da bi se v izobilju izpostavljali alergenom?
Gre za dve nezdružljivi okoliščini – kot bi želeli plavati in pri tem ostati suhi. Bolnikom s senenim nahodom odsvetujemo izpostavljanje cvetnemu prahu, ker bodo s tem zmanjšali intenzivnost alergijskega vnetja. Zanje primeren čas za rekreacijo je v deževnem vremenu ali neposredno po dežju, ko je koncentracija cvetnega prahu v ozračju najmanjša. Kadar se mu izpostavljajo, koristi, če se po prihodu domov preoblečejo, oprhajo, umijejo lase in sperejo oči in nos s fiziološko raztopino. Lepote gibanja v naravi v sončnem vremenu bodo polno deležni po zdravljenju s specifično imunoterapijo.