Prihodnji teden se bo po vsej Sloveniji mogoče cepiti proti dobro znani zimski nadlogi: gripi. In čeprav zdravstvo vztrajno opozarja na pomen te učinkovite zaščite, se je pri nas zanjo lani odločilo le dobrih sto tisoč ljudi, med njimi največ kroničnih bolnikov in starejših od petinšestdeset let, oziroma le okoli dvajset odstotkov ogroženih, očitno pa se nad cepivom ne navdušujejo niti zdravniki, saj se jih v povprečju cepi le tretjina! Za primerjavo: kot priporočajo strokovnjaki v Evropski uniji, naj bi takšna zaščita proti sezonski gripi zajela petinsedemdeset odstotkov ljudi, ki tvegajo zaplete, na Nizozemskem celo presegajo osemdeset odstotkov, torej lahko mirno sklenemo, da se v Sloveniji skorajda požvižgamo na priporočila.
Akutna virusna bolezen dihal
Veliko ljudi gripo sicer preboli z dokaj blagimi simptomi, kar pa nas ne sme zaslepiti in prepričati, opozarjajo z Inštituta za varovanje zdravja RS, da je cepljenje pravzaprav zanemarljivega pomena. Gripa je lahko zelo huda bolezen tako zaradi nalezljivosti in možnosti epidemske ali pandemske razširjenosti kot zapletov, ki marsikdaj pospremijo prebolevanje bolezni. »Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Pojavlja se predvsem v zimskih mesecih in ogroža vse prebivalstvo, še posebno starejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in drugimi ter majhne otroke,« pojasnjuje doc. dr. Alenka Kraigher z IVZ in nadaljuje: »Približno tri dni po okužbi z virusom influence se pojavijo bolezenski znaki: mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh. Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči vdor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet razvije bakterijska pljučnica. Ta je pogostejša pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih. Pri slednjih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni. Zaradi tega se v epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča, poveča se umrljivost.«
Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo največ do enega metra razdalje, zato je za prenos virusa potreben tesnejši stik z obolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, ga lahko zanesemo na sluznice nosu in ust.
Cepivo glede na lanske izkušnje
Cepljenje, najučinkovitejša in najzanesljivejša obramba pred gripo, poteka pred začetkom zimske sezone, običajno oktobra ali novembra, zaščita pa se pojavi šele v dveh tednih po cepljenju. Cepiti se je mogoče pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih zavodih za zdravstveno varstvo. »Kroničnim bolnikom in osebam, starejšim od petinšestdeset let, stroške cepiva proti gripi krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, tako da ti plačajo le storitev, za katero je dogovorjena cena sedem evrov. Cepljenje je priporočljivo tudi za vse druge osebe, za samoplačnike, torej, je cena cepljenja proti gripi dvanajst evrov,« razloži doc. dr. Kraigherjeva in opozarja, da je cepljenje smiselno za vse prebivalce, ki s tem pred boleznijo zavarujejo tako sebe kot svoje bližnje: »Več ljudi se bo cepilo, težje se bo gripa širila med prebivalci. Cepljenje proti gripi je posebno priporočljivo za starejše od petinšestdeset let, bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, diabetike, osebe z imunsko pomanjkljivostjo, bolnike z rakom, ljudi z
izrazito povečano telesno težo, nosečnice, otroke, stare od šest do triindvajset mesecev, družinske člane starejših oseb in kroničnih bolnikov, ki virus gripe lahko zanesejo v domače okolje in s tem ogrožajo svojce, družinske člane majhnih otrok, še posebno v družinah z dojenčki, mlajšimi od šest mesecev, ki še ne morejo biti cepljeni, zdravstveno osebje in ljudi v vseh poklicih, kjer bi povečana odsotnost z dela ohromila delovanje nujnih dejavnosti (policija, carina, pošta, gasilci itn.).«
Virus influence podcenjujemo
Cepivo proti gripi vsebuje nekužne delce tistih virusov, za katere se glede na prejšnje leto predvideva, da bodo najintenzivneje krožili v sezoni od decembra do marca prihodnje leto. »Sestava cepiva proti gripi tako kot vsako leto vključuje tri antigene virusov gripe, ki bodo po predvidevanjih Svetovne zdravstvene organizacije krožili v prihajajoči sezoni: A/California/7/2009 (H1N1, pandemski sev), A/Victoria/361/2011 (H3N2) in B/Wisconsin/1/2010,« pojasnjuje doc. dr. Kraigherjeva, poročilo o neželenih učinkih, pridruženih cepljenju, pa kaže, da so bile povezane težave izjemno redke in blage, denimo, oteklina, bolečina in rdečica na vbodnem mestu.
Kaj nas torej odvrača od takšne oblike zaščite pred gripo? Virus influence očitno podcenjujemo, kažejo podatki, izjema niso niti zdravstveni delavci. Kot pojasnjuje dr. Maja Sočan z IVZ, predvsem mladi zdravniki menijo, da cepiva ne potrebujejo, saj so sicer zdravi in gripa zanje ni tvegana: »Pri mlajših in seveda zdravih ljudeh je gripa namreč kratkotrajna vročinska bolezen, ki mine brez posledic, oviro pa ponekod v zdravstvu predstavlja tudi ne najboljša organiziranost cepljenja proti gripi. Sicer pa ozaveščeni in poučeni zdravniki (pa ne samo zdravniki, tudi drugi zdravstveni delavci) vedo, da s cepljenjem ščitijo ne zgolj sebe, ampak tudi bolnike, saj tako zmanjšujejo možnosti prenosa gripe znotraj zdravstvenih ustanov.«
In čeprav je cepivo najzanesljivejša obramba pred morebiti nevarnim virusom influence, lahko svojemu telesu pomagamo tudi pri obvarovanju pred respiratornimi okužbami ali njihovem prebolevanju, še svetuje doc. dr. Kraigherjeva: »Zdrav način življenja (zdrava prehrana, gibanje, prenehanje kajenja in izogibanje alkoholu) je osnova za boljše zdravje in manj respiratornih okužb.
Majhnih otrok, predvsem dojenčkov, ne vodimo tja, kjer je na kupu veliko ljudi, npr. v nakupovalna središča, da se ne okužijo v času, ko je respiratornih okužb največ. Enako velja tudi za ljudi s kroničnimi obolenji pljuč in srca ter drugimi kroničnimi boleznimi, ki jih naredijo bolj dovzetne za okužbe nasploh in tudi za respiratorne okužbe.«
