PROSTATA

Slovenci za zdravje ne skrbijo dovolj

Objavljeno 23. oktober 2016 15.30 | Posodobljeno 23. oktober 2016 15.30 | Piše: Marija Mica Kotnik

Pred dobrimi tremi leti je bil v Celju, v Mariboru in tudi v Ljubljani razstavljen največji model prostate na svetu.

Redna kontrola PSA je zelo pomembna. Foto: Shutterstock

Namen je bil jasen: pojasniti, da odkrit pogovor z zdravnikom in neboleče preiskave ne rešujejo le življenj, temveč tudi neprijetne intimne težave, in izboljšajo kakovost življenja. Podatek, da v Sloveniji za rakom prostate vsako leto zboli več kot tisoč moških, je zgovoren, prav tako dejstvo, da zgodnje odkrivanje raka omogoča življenje.

Prostata je moška spolna žleza, ki lahko povzroča velike težave v življenju posameznika. Njena glavna naloga je, da prispeva velik del semenske tekočine. Običajno se prve težave s prostato pojavijo po 50. letu zaradi procesa staranja, ki se mu nihče ne more izogniti. V takem primeru govorimo o benigni hipertrofiji prostate, o povečanju žleze, ki povzroča težave, povezane z mokrenjem. Seveda je stopnja težav odvisna od posameznika, pravijo urologi. Z leti se povečuje možnost, da moški oboli za rakom prostate. Urologi radi omenjajo enačbo – kolikor let, tolikšna verjetnost pojava raka prostate oziroma drugače: pri moških, starih 70 let, obstaja približno 70-odstotna verjetnost, da bodo oboleli za tem rakom.

»Težave s prostato se pojavljajo postopoma, ko se ta začne povečevati, z leti se namreč povečuje pri vseh. Najpogostejši znak pri povečani prostati je tanjši curek seča, ko uriniranje traja dlje, ob naporu se stena sečnega mehurja debeli, s tem postane sečni mehur razdražljivejši, tiščanje na vodo pa pogostejše – predvsem ponoči. Po 50. letu se okoli 30 do 40 odstotkov moških spoprijema s težavami zaradi benignega povečanja obsečnice,« pravi Ivan Parać, dr. med., specialist urolog in namestnik predstojnika oddelka za urologijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Zakaj?

Rak prostate je zelo pogost pri moških v ZDA, še posebno med naturaliziranimi Afričani. Zakaj je tako, še ni povsem jasno. Sodobna medicina še ni odkrila, kako preprečiti nastanek latentne oblike raka prostate, številni raziskovalci pa menijo, da je mogoče prehod iz latentnega v klinično aktivno ali celo smrtonosno obolenje odložiti in celo preprečiti. Podatki in analize so pokazali, da je na Japonskem in Kitajskem rak prostate desetkrat manj pogost kot v ZDA – tako japonske kot ameriške raziskave so pokazale, da je način prehranjevanja glavni dejavnik tveganja, ki je povezan z rakom prostate.  

Slovenski moški premalo skrbijo za svoje zdravje

Ob rojstvu tehta prostata le nekaj gramov, v zgodnji puberteti pa hormoni pospešijo njeno rast in okoli 20. leta doseže približno 20 gramov. Nato raste vse življenje, vendar pred 40. letom navadno ne povzroča težav. Pri mladem moškem je spolna žleza velika kot lešnik, z leti pa se počasi povečuje. Če postane prevelika, povzroči težave pri odvajanju urina. Proizvede približno 30 odstotkov tekočine, ki poleg semenčic sestavlja semensko tekočino. Do 40. ali 50. leta je moški običajno ne občutijo, razen morda ob vnetju, med 50. in 60. letom pa jih ima že polovica povečano žlezo. To ne povzroča nujno težav, a približno toliko se jih mora po 50. letu zdraviti. Med 60. in 80. letom ima težave 75 odstotkov moških, po 90. letu pa že skoraj vsak. Povečanje prostate ni nevarna bolezen, povzroča pa nekatere neprijetne simptome, ki se po navadi kažejo kot draženje mehurja in oteženo uriniranje.

Poraja se torej vprašanje, kako preprečiti namesto zdraviti. »Menim, da slovenski moški ne skrbijo dovolj za svoje zdravje. Premalokrat se odločajo že za prvi korak, ta je obisk pri osebnem zdravniku, za odvzem krvi (za določanje ravni za prostato specifičnega antigena, PSA). Ker je rak prostate najpogostejši rak pri moških – več kot 900 novih primerov na leto pri nas –, v zgodnji fazi, ko še ne povzroča nobenih težav in je v večini primerov še ozdravljiv, je redna kontrola PSA zelo pomembna. Prvi pregled okrog 50. leta, pri dedni obremenjenosti pri 40 letih. PSA nad 3 mg/ml glede na velikost prostate in lokalni palpatorni izvid (digitorektalni pregled) v primeru patološkega potrebuje dodatno diagnostiko, to je transrektalno ultrazvočno vodeno biopsijo prostate,« pojasnjuje dr. Parać, ki na vprašanje, ali se je s hrano mogoče boriti proti raku prostate, odgovarja, da tako ne moremo preprečiti nastanka tega obolenja. »Je pa mogoče zmanjšati tveganje za nastanek. Fitoterapija oziroma rastlinski izvlečki, ki vsebujejo polifenole, selen, antioksidante in nekatere druge alkaloide, kot so izvlečki južnoameriške pritlikave palme, brazilski oreščki, bučna semena, oljčno olje, zelenjava (brokoli), ribe, granatna jabolka, kurkuma, ingver, zeleni čaj in čaj drobnocvetnega vrbovca vplivajo blagodejno. Uživanje živalskih maščob, rdečega mesa, zlasti prekajenega, povečujejo tveganje za nastanek raka na prostati. Ob težavah z uriniranjem se je priporočljivo izogibati uživanju žganih alkoholnih pijač, gaziranih pijač, kislim živilom ter močnim začimbam. Uživanje prave kave ni omejeno. Po najnovejših raziskavah redna spolnost in pogoste ejakulacije pomembno nižajo tveganje za nastanek raka na prostati,« pravi sogovornik.

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških – pri nas odkrijejo več kot 900 novih primerov na leto.

Če ne ukrepamo

Prav nevedenje oziroma nezavedanje, kaj je prostata, in neodločanje moških že za prvi korak, to je obisk pri osebnem zdravniku in odvzem krvi (PSA), ima za posledico – posledice. Parać opozarja: »Če povečane prostate oziroma težav, ki jih povzroča, ne zdravimo, se urin nabira v sečniku, kar lahko povzroči okužbo sečil, okvare zgornjih sečil (ledvic), nastanek kamnov ter popolno zaporo odvajanja vode (retenca urina). Benigno povečanje obsečnice in rak prostate nista vzročno povezana, znano je, da se rak prostate pojavlja pogosteje v kronično vnetno spremenjenih prostatah, ki so tudi manjše, kot v benigno povečanih prostatah, ki so volumsko večje.«

Zdi se, da se še vedno premalo moških zaveda, da povečanje prostate ni nevarna bolezen in da lahko povzroča nekatere neprijetne simptome. Od teh pa do raka na prostati jih ločita le odkrit pogovor z zdravnikom in neboleča preiskava.

Marija Mica Kotnik Redna kontrola PSA je zelo pomembna. (Foto: shutterstock) Ivan Parać, dr. med., specialist urolog, namestnik predstojnika oddelka za urologijo Splošne bolnišnice Slovenj
Gradec

 

Deli s prijatelji