Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ugotavljajo, da so Slovenci manj na bolniški, saj se je število izgubljenih delovnih dni od januarja do avgusta 2014 v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšalo za 2,7 odstotka. Od januarja do avgusta letos je bilo v primerjavi z istim obdobjem lani za več kot 27.000 manj primerov bolniških do 30 dni. Lani v omenjenem obdobju je bilo na bolniški, krajši od 30 dni, 387.103 ljudi, letos pa 359.445. Zmanjšalo se je tudi število dolgotrajnih bolniških, in sicer jih je bilo 180.377 v lanskem letu in 176.887 v letošnjem.
Je kriva služba?
»V letu 2013 je bila bolniška odsotnost v Sloveniji 4,08 odstotka, kar je podobno kot v zadnjih letih in precej manj kot pred desetimi leti,« pove Tatjana Kofol Bric, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Na to vplivajo negotovost na trgu dela, strah pred izgubo dela in tudi to, da v času velike brezposelnosti redno zaposlitev laže obdržijo in dobijo bolj zdravi, ki so posledično manj na bolniški.« Sogovornica poudari, da delavci v prekernih oblikah zaposlitve v praksi skoraj nimajo možnosti bolniške odsotnosti. »Poleg bolezenskih težav na individualno odločitev za bolniško odsotnost vpliva zapleten preplet dejavnikov, kot so razmere na delovnem mestu, vključno z medsebojnimi odnosi in organizacijo dela, družinske in osebne okoliščine, obseg pravic v sistemu socialnega zavarovanja in tudi že opisane razmere na trgu delovne sile,« meni Tatjana Kofol Bric.
Sogovornica pritrjuje, da se med prebivalci Slovenije, ki so delovno aktivni, zdravstvene težave kar pogosto povezujejo z delom, ki ga opravljajo. »V Anketi o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) je 30 odstotkov zaposlenih moških in 40 odstotkov zaposlenih žensk povedalo, da so bili v zadnjem letu bolni. Med temi, ki so bili bolni, je 40 odstotkov tako moških kot žensk povezalo nastanek ali poslabšanje svoje bolezni z delom, ki ga opravljajo. To pomeni, da ima 13,5 odstotka zaposlenih zdravstvene težave, ki jih povezuje s svojim delom. Obremenitve so tako telesne kot psihične.«
Bolni na delo
Obenem se dogaja, da mnogi hodijo v službo bolni. Posebno v hladnejši sezoni, ko razsajajo prehladna obolenja in ljudi pestijo glavobol, smrkanje, kihanje, kašelj, razdražljivost, bolečine v sklepih in mišicah in kar je nevšečnosti, o katerih menijo, da jih bodo mimogrede premagali, ne da bi jih odležali.
Raziskava BrandPuls na vzorcu 1629 anketirancev, ki jo je izvedel IPSOS za obdobje 2013/II–2014/I, je dala zanimive izsledke. Sodelujoči posamezniki po zdravilih proti gripi in prehladu sicer pogosteje posegajo v obdobju, ko virusi krožijo: 26 odstotkov dvakrat letno. In prav med ljudmi, ki pogosteje uporabljajo zdravila proti gripi in prehladu, jih je več kot tretjina (33 odstotkov) takih, ki si močno želijo napredovanja na delovnem mestu. Se pravi, da ti ambiciozneži ne ostanejo doma, če so bolni, temveč hodijo v službo.
Delavci, tisti, ki živijo samo od svojega dela, so na žalost že dolgo tisti, ki so jim obče razmere doma in v svetu najmanj naklonjene. Kaj to pomeni za njihovo zdravje? Nič dobrega, jasno. »Podatki nekaterih anket kažejo, da ljudje hodijo v službo tudi takrat, ko se ne počutijo zdravi. Strokovno priporočilo je, naj pri akutnih znakih bolezni ostanejo doma. Tako bo hitreje pozdravljena in bo odsotnost z dela krajša, kot če se razvijejo zapleti. Predvsem pri akutnih prehladnih obolenjih tako preprečimo tudi širjenje okužbe med sodelavci,« je jasna Tatjana Kofol Bric.