Si umijete roke, ko pridete domov? Pa pred jedjo in po uporabi stranišča? Si jih namilite in temeljito operete ali le na hitro oplaknete? Če gre soditi po raziskavah, Slovenci nismo ravno čist narod.
Pravilno umivanje rok
»Rezultati raziskave, ki jo je opravila zdravstvena fakulteta, so namreč pokazali, da si skoraj četrtina Slovencev po uporabi stranišča rok ne umije, kar kaže na izjemno slabo higiensko ozaveščenost. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da je le 41 odstotkov tistih, ki so si roke po uporabi stranišča umili, uporabilo pravilno tehniko umivanja rok. Glede na rezultate raziskav in izkušnje menim, da si ne znamo pravilno umivati rok oziroma si jih umivamo izjemno površno,« pravi Martina Erdela, dipl. san. inž., iz Splošne službe Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.
Še slabše so se odrezali na tujem, kažejo v ZDA in Veliki Britaniji opravljene raziskave: večina ljudi laže glede osebne higiene, so ugotovili raziskovalci, roke si po mali ali veliki potrebi v resnici redno umiva le od 10 do 20 odstotkov ljudi!
Antibakterijsko
ni potrebno
Očitno se vsi vendarle še ne zavedajo, da so roke najpogostejši prenašalec okužb. Na koži rok se, poleg stalno prisotne mikrobne populacije, občasno zadržujejo tudi mikroorganizmi, ki se nanjo prilepijo ob stiku z drugimi predeli lastnega telesa, drugimi osebami ali ob stiku z okoljem. Prav ti so največkrat vzrok za različna obolenja, ki jih zaradi poti prenosa imenujemo kar bolezni umazanih rok, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). S preprostim ukrepom, kot je temeljito umivanje rok, lahko te mikroorganizme z naših rok odplaknemo in tako preprečimo razvoj bolezni. »Človek se lahko v zgolj pol ure dotakne 300 različnih površin, na katerih se zadržujejo različni mikroorganizmi, ki so lahko tudi povzročitelji raznoraznih obolenj in okužb. Prav zato je tako pomembno umivanje rok, s katerim odstranimo mikroorganizme in umazanijo z naših rok. Z uporabo dezinfekcijskih razkužil za roke pa mikroorganizme uničimo.«
Za higiensko umivanje rok ni potrebno uporabljati antibakterijskih mil, navadno milo je dovolj učinkovito, pove Erdelova. In kadar nimamo na razpolago vode in mila? »V takih primerih pa tudi v sezonah virusnih in prehladnih obolenj in okužb pred odhodom iz na primer javnih ustanov in podobno ter po njem uporabimo dezinfekcijska sredstva za razkuževanje rok,« svetuje naša sogovornica in še, da roke razkužujemo le, kadar niso mokre ali vidno umazane. Priporoča se uporaba dezinfekcijskih razkužil za roke, ki vsebujejo vsaj 70 odstotkov alkohola in negovalne sestavine, ki dodatno ščitijo kožo rok. »Z vlažnimi robčki zgolj odstranimo vidno umazanijo in delno zmanjšamo število mikroorganizmov na naših rokah, medtem ko z razkuževanjem mikroorganizme na rokah popolnoma uničimo in s tem preprečimo nadaljnje širjenje okužb.«
Milimo najmanj 20 sekund
Umivanje z mrzlo vodo ne zadostuje, najboljša je topla voda, pa ne pozabite na milo. »Pomembno je, da pred nanosom mila roke vedno dobro zmočimo. Nato začnemo postopek umivanja, pri katerem z drgnjenjem odstranjujemo umazanijo in mikroorganizme. Roke milimo vsaj 20 sekund tako, da namilimo vse predele, tudi medprstne prostore, konice prstov, nohte in zapestja. Pred umivanjem z rok odstranimo ves nakit,« pojasnjuje Erdelova. Milo potem temeljito speremo in roke dobro osušimo najbolje, da jih do suhega obrišemo s papirnato brisačo ali s svojo brisačo za roke, ki jo redno menjamo. Pipo zapremo s komolcem ali papirjem, in ne z umito golo roko, še posebno če nismo doma, svetujejo na NIJZ.
Ste vedeli, da je 15. oktober od leta 2008 posvečen umivanju rok? Letošnje geslo je Naj umivanje rok postane navada. Vsako leto 1,7 milijona otrok ne doživi petega rojstnega dne zaradi driske in pljučnice, umivanje rok z milom pa spada med najučinkovitejše in obenem najcenejše načine preprečevanja teh bolezni. Poleg tega preprečuje okužbe kože in oči, črevesne zajedavce. Ta preprosta navada lahko rešuje življenja, z rednim umivanjem rok lahko zmanjšamo možnost okužbe prebavil za 44 odstotkov in dihal za 30 odstotkov: umivanje učinkovito odstranjuje bakterije in viruse, še preden lahko povzročijo okužbo ali se razširijo na druge ljudi.
| Kdaj si umijemo roke? Takoj ko se umažejo, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Poleg tega pa še pred pripravo jedi, med in po njej, pred jedjo, pred nego bolnika v domačem okolju in po njej, pred oskrbo rane ureznine, udarnine, ko je koža poškodovana, in po njej, po menjavi plenic ali brisanju in umivanju otroka, po uporabi stranišča, po smrkanju, kihanju, kašljanju, če smo uporabili robec, po dotikanju živali, tudi hišnih ljubljenčkov, ali živalskih iztrebkov, po dotikanju odpadkov in ob prihodu domov. |
Umazane površine
Prava žarišča bakterij so predmeti, ki se jih vsak dan dotakne veliko ljudi, na primer držala na javnih prevoznih sredstvih, nakupovalni vozički in košare, tipke v dvigalih, kljuke, stikala za luči, solnice v restavracijah, jedilniki, pipe. Če smo nepazljivi in z neumitimi rokami segamo po obrazu, zlasti v bližini sluznice ust, nosu in oči, jih lahko vnesemo v telo in zbolimo. Z nečistimi rokami prenašamo naslednje bolezni: prehlad, meningitis, bronhitis, gripo, nalezljive črevesne bolezni.
