VSE VEČ SALA

Slovenci sedmi najdebelejši v EU

Objavljeno 17. oktober 2017 19.30 | Posodobljeno 17. oktober 2017 19.30 | Piše: Urša Splichal

V zadnjih 40 letih se je število debelih otrok in mladostnikov, starih od pet do 19 let, po svetu povečalo za desetkrat, med debelimi so tudi Slovenci, poleg zmernega prehranjevanja pa najbolj koristi gibanje: telesno aktivni moramo biti vse življenje.

Stanje v Sloveniji je sicer boljše, a vendar še vedno skrb vzbujajoče, poudarjajo raziskovalci. Foto: Guliver/Thinkstock

Debelost je eden najbolj žgočih zdravstvenih problemov moderne družbe, Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) jo je že leta 1997 razglasila za globalno epidemijo, delež ljudi s čezmerno telesno maso pa se je le še povečal.

Po nekaterih izračunih naj bi bilo do leta 2025 po vsem svetu predebelih že kar 2,7 milijarde ljudi, zato je 11. oktober posvečen ozaveščanju o problematiki in razsežnostih epidemije debelosti in številnih bolezni, povezanih s čezmerno telesno maso. Po podatkih evropskega statističnega urada se Slovenija z 19,2 odstotka uvršča na sedmo mesto med državami EU z najvišjim deležem prebivalcev s čezmerno telesno maso. Največji delež debelih je v starostni skupini med 45 in 64 leti, med mladimi, starimi od 18 do 24 let, pa je pretežkih 6,4 odstotka.
V sklopu svetovnega dneva debelosti so v znanstveni reviji The Lancet objavili rezultate mednarodne študije, v kateri je sodelovala tudi Slovenija. V zadnjih 40 letih se je število debelih otrok in mladostnikov, starih od pet do 19 let, po svetu povečalo za desetkrat, ugotavljajo avtorji mednarodne študije, ki je potekala pod vodstvom Imperial College London in SZO. V eno najobširnejših epidemioloških študij na svetu doslej je bilo vključenih 130 milijonov ljudi, raziskovalci pa so analizirali indeks telesne mase in spremembe v debelosti po posameznih regijah sveta od leta 1975 do leta 2016.

Slovenci na 91. in 94. mestu

Analize kažejo, da je pojavnost debelosti med otroki in mladino v zadnjih letih globalno gledano poskočila in se še povečuje, zlasti v nerazvitih državah in državah v razvoju, po drugi strani je zaznati umiritev trenda v razvitih državah. Leta 2016 je bilo po svetu 50 milijonov debelih deklet oziroma šest odstotkov populacije in 74 milijonov debelih fantov ali osem odstotkov populacije. Zmerno ali močno podhranjenih deklet in fantov je bilo 75 oziroma 117 milijonov. Če k debelim prištejemo še 213 milijonov čezmerno prehranjenih otrok in mladostnikov pod pragom debelosti, je leta 2016 na svetu živelo 56 odstotkov več otrok s preveč kilogrami v primerjavi z otroki s premalo kilogrami. Če se bo trend nadaljeval, bo leta 2022 na svetu več debelih kot podhranjenih otrok in mladostnikov, poudarjajo raziskovalci.

Slovenski fantje so na 91. mestu po pojavnosti debelosti, dekleta pa na 94.


V Evropi je največ debelih deklet na Malti (11,3 odstotka populacije), največ debelih fantov pa v Grčiji (16,7 odstotka populacije), po debelosti prednjačijo še druge sredozemske države, in sicer Italija, Španija in Portugalska. Stanje v Sloveniji je sicer boljše, a vendar še vedno skrb vzbujajoče, poudarjajo raziskovalci ekipe SLOfit z ljubljanske fakultete za šport: delež čezmerno prehranjenih in debelih otrok in mladostnikov v Sloveniji se od leta 2011 znižuje, a je pot do želenega uspeha še dolga. Slovenski fantje so na 91. mestu po pojavnosti debelosti (10,6 odstotka populacije) in na 64. mestu po deležu čezmerno prehranjenih (30,9 odstotka populacije); slovenska dekleta so na 94. mestu po pojavnosti debelosti (ugotovljena je pri 7,4 odstotka populacije) in na 102. mestu po deležu čezmerno prehranjenih (23,2 odstotka populacije).

 

Zdrav življenjski slog

»V Sloveniji že več kot 30 let na nacionalni ravni spremljamo telesni in gibalni razvoj otrok in mladine prek podatkov SLOfit oziroma športnovzgojnega kartona ter vsakih deset let izvajamo tudi longitudinalno študijo Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji, podatki katere so tudi vključeni v objavljeno študijo,« je pojasnil eden od soavtorjev študije Gregor Starc, tudi član delovne skupine Svetovne zdravstvene organizacije za boj proti debelosti otrok. »S SLOfitom smo pravočasno zaznali trend povečevanja čezmerno prehranjenih otrok in mladostnikov ter predlagali ukrepe za zboljšanje. Po nekaj letih prizadevanja, tudi s pomembnim prispevkom medijev, je bilo na srečo otrok in naše celotne družbe sprejetih nekaj pomembnih ukrepov,« poudarja soavtor študije Gregor Jurak.

Kot najpomembnejši ukrep, ki se je izkazal tudi za najučinkovitejšega, omenja uvedbo programa Zdrav življenjski slog v osnovnih šolah. »Če ne bi bilo tega programa, bi bili danes po pojavnosti debelosti pri otrocih v družbi sredozemskih držav, tako pa smo ena od redkih držav na svetu, ki je zmanjšala delež čezmerno prehranjenih. Ker pa je delež teh otrok in mladostnikov vse do leta 2010 tudi v Sloveniji skokovito naraščal, bo trajalo še desetletje, da s sedanjim pozitivnim trendom pridemo na želeno raven,« dodaja Jurak.

Gibanje, gibanje, gibanje

Kako zelo je pomembno gibanje, je zdaj menda že vsem jasno. SZO odraslim priporoča izvajanje zmerne telesne dejavnosti 30 minut na dan večino dni v tednu (skupaj vsaj 150 minut na teden), otrokom in mladini pa najmanj eno uro zmerne telesne dejavnosti na dan. Epidemiološke študije o telesni dejavnosti Slovencev kažejo, da je nezadostno gibanje eden izmed najpomembnejših dejavnikov nezdravega življenjskega sloga v vseh obdobjih življenja. Vlada je zato sprejela Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, ki predvideva možnosti za spodbujanje aktivnega življenjskega sloga za vse generacije in s katerim se vsebinsko pokriva tudi koncept Simbioze giba. Ta vseslovenski prostovoljski projekt na področju gibanja, športa in medgeneracijskega sodelovanja četrto leto zapored odpira vsem generacijam možnost sodelovanja v gibanju, športu, telesni dejavnosti in s tem spodbuja aktivno življenje mladih in starejših.

Po Sloveniji se bo možno od 13. do 21. oktobra gibati vsak dan pri prijavljenih ponudnikih in tako spoznavati nove ali obstoječe rekreativne prakse. Z akcijo utrjujejo geslo Vse življenje se gibamo – gibanje je življenje in življenje je gibanje. »Cilj projekta je spodbujanje športne, rekreativne in telesne dejavnosti za vse generacije, predvsem tiste, ki je ne izvajajo dovolj ali pa sploh nimajo priložnosti za to. Projekt Simbioza giba je odličen prikaz medgeneracijskega sodelovanja v praksi, ko mladi in starejši skupaj sodelujejo v dobro vseh, in to z gibanjem, ki je ključnega pomena za zdravo in polno življenje,« pravi Ana Pleško, vodja projekta. Lani so povezali 22.000 prostovoljcev in starejših v enem tednu akcije medgeneracijskega gibanja na 303 lokacijah.


Debeli odrasli

Raziskovalci mednarodne študije tudi pri odraslih po vsem svetu zaznavajo strmo povečanje števila debelih, a je razmerje med spoloma drugačno kot pri otrocih in mladostnikih. Število odraslih debelih se je povzpelo s 100 milijonov leta 1975 na 671 milijonov v letu 2016, pri čemer je 390 milijonov žensk (15 odstotkov populacije) in 281 milijonov moških (11 odstotkov). Dodatnih 1,3 milijarde odraslih je čezmerno prehranjenih, a pod pragom debelosti.



 

Deli s prijatelji