Možnosti izboljšanja politik na tem področju so predvsem pri omejevanju dostopnosti, ceni in oglaševanja alkoholnih pijač, so opozorili udeleženci konference o alkoholni politiki. Po besedah Ivana Eržena, direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki tudi organizira nacionalno konferenco z naslovom Zmanjšajmo breme alkohola v Sloveniji, se Slovenija po porabi čistega alkohola med državami EU uvršča na peto mesto. Kljub temu da se zmanjšuje registrirana uporaba alkohola, težava ostaja neregistrirana uporaba alkohola, torej tistega, ki ga ljudje pridelajo sami doma.
Kar 117.000 prebivalcev Slovenije namreč pije tvegano, 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk, starih med 25 in 35 leti, se opija med en- in trikrat na mesec, delež tistih, ki zmerno pijejo, pa je 70 odstotkov.
Pet odstotkov vseh smrti povzroči alkohol, na leto pa je 4000 sprejemov v bolnišnice zaradi neustrezne rabe alkohola, pravi Eržen in poudarja, da je to povezano tudi z visokimi zdravstvenimi in družbenimi stroški.
V preventivne programe usmerjajo minimalna sredstva
Po ocenah strokovnjakov družbeno breme zaradi neustrezne rabe alkohola v Sloveniji na leto znaša 241,7 milijona evrov, medtem ko država s trošarinami na alkohol država zbere 100 milijonov evrov. Po drugi strani pa se za preventivne programe proti uživanju alkohola navedbah Eržena usmerijo minimalna sredstva.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob tem obljubila, da si bo prizadevala zagotoviti pogoje, v katerih bo škoda zaradi alkohola tako za posameznika kot za njegove bližnje in družbo čim manjša. Poudarila je, da je treba izboljšati izvajanje zakonodaje glede omejevanja uporabe alkohola. Opozorila je tudi na finančne interese v družbi glede uporabe alkohola. »Ti obstajajo, tudi na ravni države, vprašanje pa je, koliko družbo stanejo kompromisi, ki jih sklepamo,« je dejala in dodala, da zanjo že zadostuje dejstvo, da ocena bremena zlorabe alkohola bistveno presega prihodke od trošarin na alkohol.
Največji problem na vzhodu Slovenije
Alkoholizem je najbolj razširjen v tistih skupinah prebivalstva, ki so socialno tudi sicer najšibkejše. Pomembne so tudi razlike med regijami. Zaradi neustrezne oziroma prekomerne uporabe alkohola je obremenjen predvsem vzhod države, spodnjeposavska regija pa je rekorderka po cirozah jeter. V tej regiji ima cirozo jeter 41,8 osebe na 100.000 prebivalcev, kar je dvakrat toliko kot na primer v zahodnem delu države, pravi Eržen.
Dejstvo je, da je alkohol dokazano kancerogen. Po besedah Larsa Mollerja iz Svetovne zdravstvene organizacije je kar 25 odstotkov vseh rakov pri ženskah posledica uporabe alkohola, pri moških je takih 18 odstotkov.
Na ravni EU znašajo družbeni stroški zlorabe alkohola 1,3 odstotka BDP, kar je leta 2010 pomenilo 155,8 milijarde evrov.
Razmišljajo o omejitvi oglaševanja
Tako Moller kot tudi Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje sta predstavila možnosti, kjer bi lahko Slovenija napredovala pri omejevanju uporabe alkohola. Razmislili bi lahko o boljšem nadzoru prodaje oziroma omejevanju dostopnosti alkohola z uvedbo licenc za prodajo alkoholnih pijač. Prav tako bi lahko omejili oglaševanje alkoholnih pijač oziroma alkoholne industrije na športnih dogodkih in dogodkih, namenjenih mladim.
Kljub večkratnemu zvišanju trošarin na alkohol te pijače ostajajo med cenovno dostopnejšimi v EU, zato predlagata, da bi se obdavčitev alkohola usklajevala z inflacijo ali pa bi se uvedla minimalna cena na alkoholne pijače.
