Nekatere raziskave so pokazale, da antibiotike vsak dan prejema od enega odstotka do več kot tri odstotke ljudi, v bolnišnicah med 15 in 60 odstotki, na nekaterih oddelkih pa celo več kot 90 odstotkov! Pretirano in neustrezno predpisovanje vodi v hitrejši razvoj odpornih bakterij, povečata se možnost pojava stranskih učinkov ter naraščanja stroškov.
Ugotovitev je vsesplošna in z njo se strinja precejšni del medicinskega sveta. Kako pa je v Sloveniji? Koliko antibiotikov vsako leto predpišemo v Sloveniji, zakaj je »povpraševanje« po njih oziroma njihova poraba še vedno tako velika in ali drži podatek, da Slovenci sicer v primerjavi s preostalimi državami EU nismo pretirani porabniki antibiotikov, smo vprašali prof. dr. Bojano Beović, dr. med., z ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja: »Približno petnajst ljudi od tisoč v Sloveniji v enem dnevu jemlje antibiotike. V Evropi smo med desetimi najmanjšimi porabniki, res pa je, da bi glede na izkušnje severnoevropskih držav porabo brez škode zmanjšali še za četrtino oziroma za 25 odstotkov,« odgovarja profesorica Beovićeva. Mimogrede: sodeč po statistiki predpišejo zdravniki na Ravnah na Koroškem, v Murski Soboti, Celju in Mariboru za 20 odstotkov več receptov za antibiotike kot v gorenjski in novogoriški regiji.
Varljiv občutek moči človeka nad naravo
Nekatere starejše raziskave, ki pa dobro kažejo naše razmerje do uporabe antibiotikov, so pokazale, da je Slovenija že znižala ambulantno porabo antibiotikov v obdobju od 1999. do 2010. za skoraj 29 odstotkov: z 20,2 denirane dnevne doze (DDD) na 1000 prebivalcev na dan na 14,4 DDD na 1000 prebivalcev na dan. Število receptov se je zmanjšalo s 791 na 552 na 1000 prebivalcev na leto. V letu 2009 je bila Slovenija po številu predpisanih antibiotikov na 27. mestu med 32 državami v Evropi, nižjo porabo so imeli na Nizozemskem, Švedskem, v Latviji, Estoniji, tudi v Švici, Švedska si je zadala za nalogo do konca letošnjega leta (2015.) znižati število receptov za antibiotike za 39 odstotkov (s 390 na 1000 prebivalcev na leto na 250 receptov na 1000 prebivalcev na leto).
Na vprašanje, kdo je kriv, da je naša prva misel ob bolezni antibiotik, je to farmacevtska industrija ali nemara naša premajhna ozaveščenost o možnosti zdravljenja posameznih bolezni tudi brez antibiotika, odgovori: »Predvsem gre za že omenjeni občutek, da z antibiotikom ne naredimo škode, lahko pa morda koristimo. V bistvu gre za varljiv občutek moči človeka nad naravo, ki se nam maščuje vsepovsod. Bakterije so stara, prilagodljiva bitja, ki se bodo venomer izognila naši nadvladi. Zato moramo biti bolj preudarni in sredstva proti njim uporabljati res le takrat, ko so nujno potrebna. Farmacevtska industrija je v zgodnjih letih uspeha antibiotikov zagotovo pripomogla k večji prodaji in porabi, zdaj pa se tudi industrija vedno bolj zaveda razmer, saj ji bakterijska odpornost prav tako uničuje posel, številni uporabljani antibiotiki pa so postali zaradi neučinkovitosti povsem nezanimivi. Včasih celo tako, da jih ni več niti na tržišču, pa bi jih občasno kljub vsemu še potrebovali.«
Od razvad do smotrne uporabe
Dve leti stara študija, opravljena na 2000 pacientih iz 12 evropskih držav, je razkrila, da uporaba antibiotikov ne vpliva na zdravljenje mile oblike infekcije dihal. Pacienti, ki so prejemali zdravilo, in tisti, ki so jemali placebo, so okrevali enako hitro in so imeli podobne simptome. Še vedno pa je treba jemati antibiotike, če imamo opravka s pljučnico, saj je to zelo resno obolenje. »Prekomerna poraba antibiotikov, ki jih radi predpisujejo osebni zdravniki, lahko vodi v odpornost proti antibiotikom, lahko povzroča drisko, izpuščaje in bruhanje. Naša raziskava je pokazala, da se ljudje v tem primeru večinoma pozdravijo kar sami,« je takrat medijem pojasnil vodja preiskave Paul Little iz Velike Britanije.
Od razvad do smotrne uporabe antibiotikov je dolga pot. Kaj lahko storimo sami? Prof. dr. Bojana Beović: »Najtežje je spremeniti navade. Debele knjige obstajajo o tem, kako objektivna znanstvena odkritja in dokaze preliti v vsakdanjo prakso. Predvsem pa se pravil smotrne porabe težje držijo zdravniki, ki so se učili in delali v okolju, ko so bile bakterije še dobro občutljive za antibiotike. Pri bolnikih se srečujemo tako s pretirano, nerazumno željo po antibiotičnem zdravljenju kot z odporom proti antibiotikom takrat, ko bi bili ti potrebni. Spreminjanje navad in verovanj je težavno tudi za bolnike, še posebno v modernem okolju, v katerem se ljudje v znak nekakšnega upora proti znanosti in blaginji, ki jo je ta prinesla, radi zatekajo k različnim oblikam praznoverja.«
Vse več odpornih bakterij Podatki in izkušnje iz bolnišnic kažejo, da je vse več bakterij odpornih proti protimikrobnim zdravilom (antibiotikom). Zakaj? »Vsako jemanje antibiotikov vpliva na to, da bakterije razvijejo mehanizme odpornosti; temu se človeštvo z uporabo antibiotikov ni moglo izogniti. Res pa je, da se je razvoj odpornih bakterij še pospešil zaradi pretirane in nepotrebne porabe antibiotikov. Ker so antibiotiki kratkoročno videti nevarni in so pri zdravljenju bakterijskih okužb zelo učinkoviti, se jih je dolgo uporabljalo (in se jih še) vsevprek, za vsak primer. S tako nepotrebno porabo pa izgubljamo orožje, ki je pri hudih bolnikih neizogibno potrebno,« pravi prof. dr. Bojana Beović, dr. med. |
Odkrili novi antibiotik Znanstveniki so odkrili novi antibiotik, teixobactin, ki bi lahko prinesel rešitev vedno večjega problema odpornih bakterij. Odkritje, o katerem je poročala revija Nature, je prvo na področju antibiotikov v skoraj treh desetletjih. Zdravilo bi lahko odprlo novo fronto v vojni proti bakterijskim boleznim, na miših so ga že testirali, zdaj ga morajo preizkusiti še na ljudeh. Na voljo naj bi bilo v petih ali šestih letih. Znanstveniki so z novo metodo gojenja dobili 25 novih antibiotikov, najbolj obetaven pa je teixobactin. Ta je pri miših uničil odporne seve tuberkuloze in stafilokokov, virov kožnih, krvnih in pljučnih infekcij, pa tudi vraničnega prisada in bakterije Clostridium difficile, ki povzroča diarejo. Pozdravil je tudi miši, okužene z visokimi odmerki seva superbakterije Staphylococcus aureus, povzročitelja smrtonosne bolnišnične okužbe MRSA. Znanstveniki so poudarili, da miši pri zdravljenju s teixobactinom niso pokazale nobenih stranskih učinkov, in izrazili prepričanje, da je le malo možnosti, da bi bakterije razvile odpornost proti teixobactinu. Ta namreč cilja na maščobe, ki so ključne za izgradnjo bakterijskih celičnih sten, proti temu pa naj bi bilo težko razviti odpornost. Teixobactin ima tudi omejitve: deluje le na grampozitivne bakterije, ne more pa predreti dodatne plasti zaščite, ki jo imajo gramnegativne bakterije, kot je E. coli. |
