S slabšim delovanjem ledvic se sooča kar četrtina ljudi v starosti od 65 do 75 let in večina starejših od 75 let, saj se ledvice starajo skupaj z nami, so ob letošnjem svetovnem dnevu ledvic sporočili z Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije in tako opozorili na kronično ledvično bolezen pri starostnikih. Pri večini teh se ne pojavi končna ledvična odpoved, ki se zdravi z dializo ali presaditvijo ledvic, so pa pri njih pogostejše bolezni srca in ožilja ter s tem povezani obolevnost in smrtnost. V Sloveniji naj bi živelo približno 2000 ljudi s končno odpovedjo ledvice, veliko več pa je tistih, ki imajo prve znake kronične ledvične bolezni. Ocenjujejo, da je med sicer zdravim odraslim prebivalstvom do deset odstotkov ljudi, ki že imajo tako imenovano mikroalbuminurijo – majhno, a že nenormalno izločanje beljakovin v urin. To pomeni, da ima lahko znake kronične ledvične bolezni več kot sto tisoč prebivalcev Slovenije!
Običajno napreduje zelo počasi, glede na pešanje ledvičnega delovanja pa jo delimo na pet stopenj. Pri zadnji, peti, se pojavi ledvična odpoved, ko mora bolnik začeti zdravljenje z dializo ali pa mu morajo ledvico presaditi.
S kronično ledvično boleznijo sta usodno povezani sladkorna in kronična srčna bolezen, saj kombinacija obeh pomeni večjo možnost zapletov bolezni.
Zgodnje odkrivanje in izobraževanje bolnikov
Med najpogostejšimi vzroki za njen razvoj je sladkorna bolezen, sledi zvišan krvni tlak v povezavi z aterosklerozo in žilnimi okvarami. Pogost vzrok so tudi vnetja ledvičnih telesc, glomerulonefritisi, prirojene okvare, kot so cistične bolezni ledvic, in bolezni, povezane z ledvično boleznijo in naglušnostjo. Okvare ledvic zaradi refluksa, zatekanja urina iz mehurja nazaj v ledvice, so bistveno redkejše kot včasih, enako tudi zaradi kroničnih okužb sečil, pravijo nefrologi. Vzrok za nastanek so dedne bolezni ledvic, na primer tiste, ki potekajo s cistami. Tudi nekatera zdravila lahko vplivajo na njihovo delovanje – previdnost je potrebna predvsem pri jemanju nesteroidnih antirevmatikov, ki jih ljudje uporabljajo pri bolečinah v sklepih in okostju.
Kdo je bolj ogrožen? Nekateri imajo večje tveganje za razvoj kronične bolezni ledvic. Zato bi morali redno, vsaj enkrat na leto preiskave seča in krvi, s katerimi ugotovimo morebitno ledvično bolezen, opraviti ljudje, ki so starejši od 60 let, imajo sladkorno bolezen, zvišan krvni tlak, so debeli, kadijo ali imajo v družini dedno ledvično bolezen. |
Zelo pomembno je kronično ledvično bolezen čim prej odkriti, saj se lahko s pravočasno uvedbo zdravljenja prepreči ali upočasni njen razvoj pa tudi prepreči srčno-žilne zaplete. A težava je, ker poteka tiho in neopazno, brez očitnih znakov in bolečin, zato večina ljudi sploh ne ve, da je z njihovimi ledvicami kaj narobe. Bolezen večinoma odkrijejo po naključju ali ko je že v napredovani fazi.
V Sloveniji je za bolnike z ugotovljeno kronično ledvično boleznijo dokaj dobro poskrbljeno, pravi prof. dr. Damjan Kovač, dr. med., s kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana, a istočasno dodaja, da bi se za te bolnike dalo še več narediti na dveh področjih. »Prvo je zgodnje odkrivanje kronične ledvične bolezni z nacionalnimi preventivnimi programi, saj lahko le odkrito bolezen ustrezno zdravimo in preprečujemo napredovanje slabšanja delovanja ledvic. Zgodnje odkrivanje bi tudi glede na že nekatere lastne podatke pomenilo poleg izboljšanja zdravja dolgoročno tudi prihranek pri obravnavi. Drugo področje je izobraževanje bolnikov s kronično ledvično boleznijo oziroma izobraževanje bolnikov o ledvični bolezni in njenih zapletih ter pomenu ustreznega zdravljenja.« Le dovolj poučen bolnik lahko ustrezno skrbi za svoje zdravje in tako sam prispeva k upočasnitvi pešanja delovanja ledvic, je prepričan sogovornik. »Izobraževanje bolnikov mora postati, pa ne samo na področju kronične ledvične bolezni, ampak na vseh področjih medicine, sestavni in neodtujljivi del zdravstvene oskrbe bolnika, za kar pa potrebujemo ustrezne kadrovske in prostorske možnosti.«
Več gibanja, manj soli
Prof. dr. Damjan Kovač, dr. med., zato vsem starejšim s kronično boleznijo ledvic svetuje, naj skrbijo za redno telesno aktivnost, in tako ohranjajo dobro psihofizično kondicijo: »Tako se samodejno uravnajo nekatere motnje, kot je čezmerna telesna teža, hkrati s tem ugodno vplivajo tudi na zvišan krvni tlak in krvni sladkor. Tisti, ki imajo pridruženo sladkorno bolezen, morajo imeti krvni sladkor čim bolje urejen. Tudi krvni tlak mora biti čim bolje urejen, na vrednost največ 140/90 mmHg. Neurejen krvni tlak zelo vpliva na poslabševanje delovanja ledvic. K urejenosti krvnega tlaka lahko največ prispevajo z rednim jemanjem zdravil, čim manjšim soljenjem hrane, idealno telesno težo in že omenjeno telesno aktivnostjo.«
Ledvice so eden najpomembnejših očiščevalnih organov v telesu in opravljajo številne naloge. Vzdržujejo primerne količine vode in elektrolitov v telesu, ohranjajo primerno ravnovesje kislin in baz, odstranjujejo odvečne snovi iz telesa ter vzdržujejo primerne ravni krvnega tlaka. Primerno delovanje ledvic je pomembno tudi za ustrezno tvorbo krvnih celic in pravilno presnovo kosti. Če je prisotna kronična ledvična bolezen, potem vseh teh nalog ne opravljajo več v zadostni meri, posebnih znakov pa bolniki velikokrat nimajo. Zmotno je tudi mišljenje, da so ledvične bolezni povezane z zmanjšano tvorbo seča. Tudi bolniki, ki so jim ledvice popolnoma odpovedale in se zdravijo z dializo, lahko tvorijo normalne količine seča. |
K zdravju ledvic pripomore tudi manj soli. Slovenci hrano solimo dva- do trikrat preveč, pravi profesor Kovač. Zanimivo je namreč, da se človek na slanost navadi in ne občuti, da morda je preveč slano. Tudi krvne maščobe morajo biti optimalno urejene, pravi sogovornik. »Pomembno je, da se na primer ob driski ali ob močnem znojenju ob zvišani telesni temperaturi ali poleti, ko je zelo vroče, ne izsušijo. V takšnih stanjih lahko najbolje ocenijo, ali spijejo dovolj tekočine, s tehtanjem in spijejo toliko, da se jim telesna teža ne znižuje. Tudi kajenje poslabšuje delovanje ledvic, zato je še toliko bolj pomembno, da človek s kronično ledvično boleznijo ne kadi.« Profesor Kovač tudi pravi, naj bolniki ob bolečinah pri srčnem popuščanju ali ko so izsušeni, ne jemljejo zdravil iz skupine nesteroidnih antirevmatikov. »V takem stanju lahko ta zdravila privedejo do akutnega poslabšanja delovanja ledvic. Tudi sicer naj ob bolečinah jemljejo zdravila proti bolečinam, ki nimajo škodljivega učinka na ledvice.«