Slive so tisti neeksotični sadež, ki je svoje čase žel precej več pozornosti, še zlasti pogosta so bila drevesa za kmečkimi domovi in v bregovih med jablanami in hruškami. No, če smo bolj natančni, so tam po večini rasle češplje, ki so nekakšna kmečka različica velikih sliv. Češplje so po navadi manjše, gredo bolj nerade od koščic in malo manj sladke so. Pa nič zato – jedel jih na kmetih tako ali tako ni nihče, bile pa so idealne za slivovo žganje, kuhanje marmelad, za češpljeve cmoke ali sušenje za zimo. Slive so morda tudi zaradi dobre prilagojenosti na podnebne razmere celinske Slovenije razmeroma gosto posejane po naši deželici. Obstaja pa delček naše grude, kjer so še posebno cenjene in tradicionalno prisotne. Bi uganjevali? Brkini seveda! Tam so že od nekdaj znani po brkinskem slivovcu – žganju, ki spada med prvovrstne domače specialitete in je pridobljeno iz avtohtonih domačih brkinskih češp, ki se kuhajo v prav posebnem kotlu brez hladilne posode. Pri tem postopku zadošča enkratna destilacija in tako žganjekuharji z Brkinov slivovec iz skrbno odbranih zdravih češpelj pridobivajo že vsaj 150 let, zaščitili so ga tudi z označbo geografskega porekla.
Pečena češpljeva marmelada
No, da ne bomo le pri žganju in slivovcu. Slive so sadež, ki je kot ustvarjen za kuhanje marmelade! Prav nobenih dodatkov razen sladkorja ne potrebujemo, da lahko pripravimo okusno in povsem pristno domačo marmelado. Ključnega pomena je, da sadeže zgolj razkoščičimo, ne pa tudi olupimo, saj je največji del arome in okusa skritega prav v lupini. In če marmelado po navadi kuhamo, jo pri slivah lahko pečemo. To je šele veselje za brbončice! Sadno češpljevo kašo brez dodatkov naložimo v pekač in pri nizki temperaturi v pečici pustimo cmariti nekaj ur. V tem času se bo kaša zaradi izhlapevanja vode zgostila, zaradi naravne vsebnosti pektina bo malce zaželirala in postala prav marmeladasta! Pa naj še kdo reče, da je priprava marmelade zamudna. Češpljeva se bo spekla kar sama!
In vitaminska slika? V slivah je nadpovprečno veliko vitamina C ter kar zajetna količina betakarotena (predstopnja vitamina A), vitamina K in vitamina E. Vsebujejo skoraj vse vitamine iz skupine B-kompleksa, ki so pomembni za krepitev živčnega in imunskega sistema ter ustvarjajo odpornost proti stresu. Pravijo, da so koža, lasje in nohti slivam vedno še kako hvaležni.
Eno jabolko na dan...
V Sloveniji je pridelava jabolk vodilna sadjarska panoga, vendar proizvodnja presega domače povpraševanje, zato jih morajo slovenski pridelovalci v povprečnih letinah prodati v izvozu. Uvrščajo se med tiste redke vrste sadja, pri katerih so se kupci zelo navadili na sortnost, kar z drugimi besedami pomeni, da ne sprašujejo zgolj po jabolku, ampak po točno določeni sorti. Še v začetku 20. stoletja je bilo v Evropi razširjenih okoli 10.000 jablanovih sort. Mnoge so bile izrazito lokalnega značaja, kar pomeni, da sta bili pridelava in potrošnja večine vezani na zaključene regije oz. pokrajine. O siromašenju te izjemne variabilnosti jablanovega sortimenta se govori od sredine prejšnjega stoletja dalje, zelo intenzivno pa je to prisotno v zadnjih letih. Verjetno je še največja tegoba ta, da s siromašenjem genetskega materiala jablane izgubljajo pomembne značilnosti, ki so jih sorte pridobile skozi naravno selekcijo. Ves ljubi masovni trg pa ne premore več kot tistih pet ali šest sort, da o čezmernem škropljenju ne govorimo! Po najboljše bo torej treba na deželo in na kmečke bregove za domačijami. Tam se še najdejo krasne jesenske sorte, ki so kot naročene za ozimnico, saj so jabolka ob obiranju pogosto še precej trda, potem pa se v shrambi počasi medijo skozi poznojesenske mesece.
To, da jablane starih sort in povsem biološke pridelave jeseni ostajajo neobrane, je svojevrstna napaka te sodobne razvajene družbe, se vam ne zdi? Če bi se le zavedali, kaj nam sadeži dobrega prinašajo! Ne rečejo namreč zastonj, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. Zlasti jesenske sorte, ki imajo več vlaknin, se zelo dobro odrežejo pri čiščenju organizma in spodbujanju delovanja jeter in mehurja. Preprečujejo nihanja krvnega sladkorja, obenem pa vlaknine spodbujajo občutek sitosti in poskrbijo za dobro prebavo. So tudi prava zakladnica vitaminov A in C, kalija in likopena, najmočnejšega antioksidanta, ki preprečuje nastanek kardiovaskularnih bolezni. Največ antioksidantov je v jabolčni lupini, zato bi morali sadež jesti neolupljen. In tu se spet izkaže navad'n kmečki jabuk! Jabolka iz konvencionalne pridelave, ki jih je na trgu največ, so tako močno obdelana s pesticidi, da se priporoča lupljenje, ob tem pa seveda lahko rečemo adijo najbolj kakovostnemu delu vitaminov, mineralov in zdravju koristnih barvil.
