Občutek, ko denimo brez težav zaznaš šepet ljubljene osebe, ki ti na uho pove kaj lepega, je neprecenljiv. Nina Božanić Urbančič, dr. med., specialistka otorinolaringologije, nam je odgovorila na temeljna vprašanja, kaj je zdrav sluh in kako ga ohranimo.
Kako bi opredelili zdrav sluh in pri katerih letih ponavadi začne pešati, tudi če smo sicer zdravi?
Zdrav sluh je predvsem normalen sluh. Bolj natančno to pomeni, da vse frekvence govornega območja od 500 do 4000 Hz slišimo na ravni 10 dB. Oziroma bolj praktično, da slišimo šepet na razdalji šestih metrov. Po 65. letu začnejo pešati vsa čutila, tudi sluh.
Kateri so še prvi znaki, poleg tega, da slabše slišimo, kar nam govorijo drugi?
Prvi znaki so zelo odvisni od tega, kako hitro nastane izguba sluha. Če je postopna, svojci najpogosteje opazijo poslabšanje prej kot naglušna oseba sama. Pri hitrejših izgubah pa bolniki večkrat navajajo občutek polnosti, zamašenosti ušesa. Pogosto najprej opazijo, da se na prizadeto uho ne morejo več pogovarjati po telefonu.
Ali obstajajo kakšne vaje, ki jih lahko delamo, da še naprej slišimo dobro ali bolje kot prej? Kako je s prehrano za dober sluh?
Za ohranitev dobrega sluha je najpomembnejše izogibanje hrupu. Kar zadeva dodatke k prehrani, to še vedno ni dovolj raziskano področje. Nekatere študije omenjajo pomembnost esencialnih aminokislin, kot je denimo n-acetil-cistein. Poznamo tudi poslabšanje sluha pri uporabi določenih zdravil, za katera vemo, da uničujejo čutnice za sluh v polžku.
Tudi hrup na delovnem mestu, glasni koncerti v živo in podobno lahko ne le za določeno obdobje, ampak trajno okvarijo sluh, tudi pri mladih ljudeh. Kako in zakaj se to zgodi ter ali je predvsem od posameznika odvisno, koliko prenaša glasnost?
Čutnice za sluh so zelo občutljive za hrup. Stopnja občutljivosti je delno dedna. Po drugi strani pri kratkotrajnih in glasnih zvočnih dražljajih notranje uho dodatno ščitijo mišice srednjega ušesa. Za kratek čas se skrčijo in s tem stabilizirajo slušno verigo ter zmanjšajo prenos valovanja proti polžku. Pri daljši izpostavljenosti hrupu se mišice utrudijo in njihova zaščitna funkcija izzveni.
Veliko škode lahko naredimo sami že z napačnim čiščenjem ušes, saj med drugim sprožimo vnetja in fizične poškodbe. Česa nikakor ne smemo početi?
Ušesno maslo ščiti nežno in tanko sluhovodno kožo pred vnetji, vdorom vode, žuželk in podobnim. Prav zato na splošno čiščenje sluhovoda ni potrebno in je celo škodljivo. Čistimo samo del ušesne školjke pri vhodu v sluhovod, in sicer z vlažno brisačo. Zelo nevarno je, če kakršne koli predmete porivamo v sluhovod – tudi ušesne palčke. Pri takšnem dejanju so poškodbe kože sluhovoda in bobniča zelo pogoste.
Pa še eno malce ezoterično vprašanje: ljudje nismo tako slušno občutljivi kot denimo psi, pa vendar naj bi tudi mi podzavestno zaznavali ultrazvok in celo infrazvok, kar nam omogoča denimo zaznavanje duhov in drugih znanstveno nerazjasnjenih pojavov. Kaj menite o tem?
O omenjeni temi vem zelo malo. Zaznavanje ultra- in infrazvoka bi bilo morda mogoče razložiti z dejstvom, da je zvok mehansko valovanje, ki ga ne čutimo samo s posebnimi čutnicami za sluh v polžku, ampak tudi kot vibracijo s kožnimi čutili za dotik. Tako celo gluhi delno čutijo zvoke.
