Sladkorna bolezen je v razvitih državah na četrtem mestu vodilnih vzrokov umrljivosti, Svetovna zdravstvena organizacija pa ocenjuje, da je na svetu 360 milijonov sladkornih bolnikov. Napovedujejo, da bo do leta 2030 število preseglo 430 milijonov, kar bi pomenilo, da bo eden od 20 prebivalcev sveta sladkorni bolnik. Večji del teh bolnikov, približno 90 odstotkov, trpi za sladkorno boleznijo tipa 2, ki je posledica nezdravega načina življenja, nekaj odstotkov pa je tistih, ki v zdravljenju že ob prvih znakih potrebujejo inzulin. V tem primeru govorimo o sladkorni bolezni tipa 1 ali inzulinsko odvisnem diabetesu.
Tudi sladkorna bolezen tipa 1 je v porastu. Odgovora, zakaj je tako, pa strokovnjaki ne poznajo. »Na splošno pogostost avtoimunskih bolezni narašča, sladkorna bolezen tip 1 pa pri nas in tudi v drugih evropskih državah še posebej v populaciji mlajši od pet let. Tu je porast trenutno osemodstotna na leto. Zakaj je tako, ne vemo. Genetsko se tako hitro ne spreminjamo, če bi želeli biti moderni, bi se sklicevali na stres, ampak za to ni nobenega dokaza. Zato je edini pošten odgovor, zakaj sladkorna bolezen tip 1 narašča, še vedno neznan,« je povedal prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike.
Sladkorni bolnik kot enakovreden član družbe
Društvo za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami je s priznani strokovnjaki iz Pediatrične klinike, Ginekološke klinike, Stomatološke klinike in Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani izdalo priročnik Sladkorčki, ki na 400 straneh podaja informacije o vseh vidikih sladkorne bolezni tipa 1. »Namen je bil, da mlade ljudi s sladkorno boleznijo vrnemo v družbo. Pred mnogimi leti so bili ti otroci skoraj ves čas v bolnišnici. Naš prvi korak je bil, da smo učili starše in vrstnike, naslednji in najtežji, ki je potekal zadnjih deset let, pa da smo te otroke kot enakopravne začeli vračati v šole in njihova domača okolja.
 |
| 11-letna Lea z mamo |
Z izobraževanji, ki se jih udeležuje res veliko učiteljev, vzgojiteljev in kuharjev, smo dosegli, da so ti otroci popolnoma enakopravni in enakovredni člani družbe,« je povedal prof. dr. Tadej Battelino in dodal, da vsi sodelujoči pri knjigi želijo družbi sporočiti, da so sladkorni bolniki povsem običajni ljudje, ki namesto, da bi jim telo samo uravnavalo sladkor, to počnejo sami.
Prehrana za vse
Da je vsakdan sladkornega bolnika lahko povsem podoben vsakdanu vrstnika, dokazuje 11-letna Lea, ki ima sladkorno bolezen tipa 1 že pet let. »Prva stvar, ko vstanem, je, da izmerim sladkor. Potem pojem zajtrk in si dam inzulin, grem v šolo in pred malico si spet izmerim sladkor in dam inzulin. Enak postopek ponovim pri kosilu, popoldanski malici in večerji. Vso hrano stehtam ter tako določim natančen odmerek inzulina. Najtežja stvar pri vsem skupaj je, da ne smem jesti med obroki,« je povedala Lea in dodala, da je njen odnos s sošolci povsem običajen. Tudi športne aktivnosti niso izključene. Njena mama pa dodaja, da je sladkorna bolezen bolezen reda in discipline. »Vse stvari so dovoljene, ampak vse pod kontrolo. Inzulinska črpalka je fantastičen izum, brez katerega si ne predstavljamo dneva. Ta bolezen je življenjski izziv. Če ga sprejmeš, je vse veliko lažje. Sicer pa menim, da bi tako prehrano in način življenja morali imeti vsi,« je zaključila Leina mama.
