Glivice so mikroorganizmi, dobro jim denejo vlažni telesni predeli, kjer se kožne površine stikajo. Kožna vnetja, ki jih povzročajo, največkrat opazimo med prsti na nogah, v dimljah, pod dojkami. Pogosto prizadenejo nohte. Mag. Metka Adamič, dr. med., specialistka dermatovenerologije, razloži, kako trdovratne so glivične okužbe.
Glivične okužbe se pri nekateri ljudeh nikoli ne razvijejo, pri drugih so dolgotrajne in trdovratne. Kako to?
Glivična okužba lahko načeloma doleti vsakogar, vendar so v glavnem dovzetnejši ljudje z okvarami imunskega sistema (transplantirani, zdravljeni z zdravili, ki zavirajo imunski sistem – osebe z malignimi, avtoimunskimi bolezni), sladkorni bolniki, bolniki s kroničnimi boleznimi ožilja nog, z okvaro perifernega živčenja in starejši. V naših krajih so najpogosteje povrhnje glivične okužbe, povzročene s kvasovkami (kandida in malasezija) in dermatofiti (plesni, kot sta microsporum ali trichophyton). Okužbe oziroma obolenja kože, povzročene s kvasovkami, so pogostejše poleti, ko opažamo veliko okužb kožnih pregibov, denimo na predelu pazduh, v koraku, pri ženskah pod dojkama, nohtov s kandido in okužb kože z malasezijo – rdeče in belkaste, drobno luščeče se lise na trupu, največkrat na zgornjem delu hrbta in po vratu. Okužbe z dermatofiti, ki so odvisne od letnega časa, so predvsem tiste, ki zajamejo stopala (nohte, podplate), okužba je mogoča zaradi hoje z bosimi nogami in kopanja.
Ali drži, da so zelo razširjene glivične okužbe stopala oziroma medprstnih prostorov, ki jim pregovorno rečemo tudi športno stopalo, in se rade ponavljajo?
Koža, ponavadi med četrtim in petim prstom na nogi, običajno začne srbeti in se lušči. Nato se lahko pojavijo razjede, ki so boleče in pekoče. Če takšne okužbe ne zdravimo, se lahko širi na stopalo in nohte.
Glivična okužba nohtov je eno od najpogostejših dermatoloških stanj. Kateri so značilni znaki?
To je okužba nohta (onihomikoza), bodisi celotnega bodisi njegovega ležišča, korena ali nohtne plošče, ki jo povzročajo različne glivice, najpogosteje Trichophyton rubrum, ter kvasovka Candida albicans. Pogostejša je na nohtih nog, na rokah je redkejša. Ponavadi je prizadet samo en noht, lahko tudi več. Na začetku okužbe praviloma ne spremlja bolečina. Noht je lahko zadebeljen in spremeni barvo; pogosto rumenkasto. V ospredju je predvsem neugoden videz prizadetega nohta. Stanje se lahko stopnjuje, na nohtu se pojavijo belkaste ali rumenkaste lise, kar je posledica privzdignjenja nohtne plošče od nohtnega ležišča. Občasno noht tudi v celoti odpade. Postane lahko mehek in krhek. Koža obnohtja je lahko vneta in se luska. Če okužbe ne zdravimo, lahko uniči noht in obenem poškoduje tkivo obnohtja, tedaj se pojavi neprijetna bolečina, ki spremlja vnetje. Če so prizadeti nohti stopal, povzroča težave tudi hoja. Naštete spremembe so značilne za glivično okužbo nohtov, niso pa absolutno specifične, saj so glivice vzrok omenjenih sprememb le v 50 odstotkih, zato je pravilna diagnoza zelo pomembna.
S katerimi ukrepi uspešno nadzorujemo pojavnost glivične okužbe?
Možnost okužbe oz. pojava sprememb na koži se da zmanjšati z ustrezno higieno, ki poleti pomeni predvsem skrb za zmanjšanje potenja, preprečevanje trenja kožnih površin v večjih pregibih ter izogibanje javnim kopališčem oz. nošnjo ustrezne obutve. Glivice imajo namreč rade višje temperature in vlago, zato je osnovni preventivni ukrep, da se temu izogibamo. Za okužbe nohtov in stopal je priporočljivo vsakič, ko obiščemo javno kopališče, bazen ali savno, nositi plastične natikače. Po uporabi prhe oziroma ko pridemo iz bazena ali savne, noge temeljito obrišemo in osušimo. Nogavice in čevlji naj bodo iz naravnih in zračnih snovi, tako da bo koža vedno suha. Če veliko močimo roke, je smiselno uporabljati kakovostne zaščitne rokavice, po delu pa si roke umijemo in temeljito osušimo. Previdnost velja tudi za vse, ki imajo veliko opraviti s slaščicami, saj sladkor pospešuje razmnoževanje glivic na koži in nohtih. Nohte strižemo na kratko in pazimo, da ne poškodujemo kožice.
Se nad glivice lahko spravimo sami?
Neprimerno in napačno zdravljenje glivičnih okužb z drugimi zdravili, denimo lokalnimi kortikosteroidi, praviloma prehodno umiri znake obolenja, žal dolgoročno precej zaplete zdravljenje. Nekatera zdravila za glivične okužbe lahko kupimo v lekarnah brez recepta. A nikar ne nasedajte oglaševanim obljubam o hitri in zanesljivi ozdravitvi po uporabi katerih koli sredstev v prosti prodaji. Pred uporabo katerih koli zdravil se pogovorite z zdravnikom ali farmacevtom. Če po nekaj tednih dosledne uporabe niste uspešni, raje obiščite dermatologa, da bo postavil diagnozo in vam predpisal ciljano zdravljenje. Zdravniki pri svojem delu namreč upoštevamo smernice z dokazi podprte medicine.
Kakšne so možnosti zdravljenja?
Pravilo pri zdravljenju glivičnih obolenj je, da pred začetkom dokažemo povzročitelja ali vsaj bolezen. Ko zdravnik ve, za katere glivice gre, lahko izbere najustreznejšo obliko zdravljenja. Dokaže jih lahko le s pomočjo mikološkega pregleda odstrganega dela prizadetega nohta oziroma kožnega žarišča v ustreznem laboratoriju. Včasih nam pri postavljanju diagnoze pomaga tudi osvetlitev žarišč s posebno, Woodovo svetilko. Glivične okužbe nohtov zdravimo sistemsko, lokalno ali kombinirano. Lokalni antimikotiki, uporabljeni v samostojni terapiji, pogosto niso dovolj učinkoviti, tudi če so ustrezno izbrani. Zato se pogosto odločimo za tablete. Uspeh je najboljši, če se zdravljenje začne v zgodnji fazi razvoja okužbe in če je človek sicer zdrav. Okužba se lahko ponovi, če glivice niso bile popolnoma odstranjene oz. uničene, lahko pa se pojavi vnovična okužba že pozdravljenega nohta.
