Slaba kakovost zraka lahko resno vpliva na naše zdravje ter okolje. Poznate glavne onesnaževalce? Veste, kako vplivajo na vaše zdravje? Veste, kakšen zrak dihate? Kratek odgovor na zadnje vprašanje je: bistveno boljšega kot pred leti, saj onesnaženost zraka v zadnjih desetletjih kaže prepričljiv trend v smeri zmanjševanja onesnaženosti, pravi mag. Tanja Cegnar z Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso): »Težišče onesnaženja se je od žveplovega dioksida preneslo na delce in ozon; prvi so problem predvsem v hladnem delu leta, ozon pa nam občasno povzroča težave pozno spomladi in poleti. Obdobja, ko so presežene predpisane dovoljene koncentracije, večinoma sovpadajo z značilnimi vremenskimi razmerami. Izpusti onesnaževal v zrak so se v obdobju 1990–2011 drastično zmanjšali. Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo (dušikovi oksidi, žveplov dioksid, amonijak), so se zmanjšali za 73 odstotkov, izpusti predhodnikov ozona (dušikovi oksidi, ogljikov oksid, metan, organski ogljikovodiki brez metana – NMVOC) pa za 41 odstotkov. Vrednosti vseh izpustov so pod dovoljenimi ciljnimi vrednostmi, ki jih določa Direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (NECD). Primerjava izpustov plinov (na prebivalca), ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, Slovenijo (podatki za leto 2010) uvršča na 15. mesto med državami EU. Pri izpustih predhodnikov ozona (na prebivalca) Slovenija v evropski sedemindvajseterici zaseda precej visoko, sedmo mesto (podatki 2010.). Največji delež v izpustih snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, predstavljala amonijak, katerega glavni vir je kmetijstvo. K izpustom predhodnikov ozona največ prispevajo dušikovi oksidi, katerih glavni vir je cestni promet. V obdobju 2009–2011 je opazen precejšen upad izpustov NOx v primerjavi z letom 2008, kar je izraz gospodarske krize in s tem posledično manjše porabe goriva. Po količini izpustov delcev PM10 na prebivalca se Slovenija uvršča na četrto mesto med državami EU (podatki o izpustih za leto 2010). Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, ki se ogrevajo na lesno biomaso.«
Leto zraka
Evropska komisija je letošnje leto razglasila za leto zraka. V zadnjih desetletjih se je kakovost zraka na stari celini krepko izboljšala, že vrsto let nismo zabeležili dogodkov, kot so ga denimo decembra 1952 v Londonu, ko je zaradi smoga, ki je vztrajal en teden, umrlo nekaj tisoč ljudi. A kljub temu onesnaženje ostaja velik problem; skoraj tretjina prebivalcev evropskih mest je izpostavljena prevelikim koncentracijam trdnih delcev (PM) v zraku. Zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umre kar 420.000 Evropejcev na leto, pričakovana življenjska doba pa se v Evropi skrajša za osem mesecev!
 |
| Za zagotavljanje primerno čistega zraka bo treba povečati uporabo javnega prometa ter nemotorizirane oblike transporta (foto: shutterstock.com). |
Kaj bo za čistejši in bolj kakovosten zrak naredila EU in kaj morajo narediti države članice? »Za zagotavljanje primerno čistega zraka bo treba sprejeti vrsto ukrepov, povezanih v načrte za kakovost zraka. Postopno bo treba zamenjati zastarele kurilne naprave, zmanjšati izpuste z boljšo izolacijo stavb in povečati uporabo javnega prometa ter nemotorizirane oblike transporta. Za izvajanje večino teh ukrepov so potrebna finančna sredstva. S pravilno rabo kurilnih naprav, vključno z ustrezno pripravljenimi lesnimi gorivi, lahko zmanjšamo obremenjevanje kakovosti zraka ob hkratnih prihrankih zaradi manjše porabe goriva. Prve načrte za kakovost zraka lahko pričakujemo v Zasavju (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi), Murski Soboti, Celju, Kranju, Novem mestu ter Ljubljani in Mariboru, znanje in izkušnje pa bomo poskušali prenesti tudi na druge občine. Ker obolevnost zaradi onesnaženega zraka predstavlja pomemben delež okoljskega bremena bolezni, je bila EU na področju izboljšanja kakovosti zraka še posebno aktivna zadnjih 30 let. Sprejete so bile številne zakonodajne podlage ter izvedene iniciative za izboljšanje zraka, povezane predvsem z uvajanjem nadzora nad izpusti v prometu, industriji in energetiki. Izboljšanje zraka predstavlja pomembno komponento sedmega okoljskega akcijskega programa. V povezavi z njegovo pripravo Evropska komisija v letu 2013 pripravlja pregled tematske strategije o kakovosti zraka in z njo povezanih zakonodajnih podlag. Povedati je treba, da so kriteriji, ki jih postavlja Svetovna zdravstvena organizacija, strožji od kriterijev, ki jih za kakovost zraka postavlja Evropska komisija,« pojasnjuje mag. Cegnarjeva.
Delci in ozon
Onesnažen zrak povzroča težave z zdravjem, učinki slabega zraka, ki ga vdihavamo, so kratko- in dolgoročni, večje je tveganje za akutna in kronična respiratorna obolenja pa tudi srčno-žilne bolezni. Onesnažen zrak ne vpliva na vse ljudi enako. »Glavni onesnaževalci so delci, manjši od 10 oziroma 2,5 mikrometra. Ti imajo na zdravje več vplivov, predvsem ogrožajo ljudi, ki že imajo bolezni dihal,« pravi Peter Otorepec, dr. med., z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) RS. Bolezni se lahko poslabšajo, oboleli potrebujejo bolnišnično zdravljenje, lahko celo umrejo. Težava niso le delci PM10, še nevarnejši so manjši delci, ki prodrejo globlje v pljuča, najmanjši pa prek pljuč tudi v krvni obtok, tako nastajajo spremembe na žilah, razvijejo se bolezni srca in ožilja: »Manjši ko so delci, globlje gredo. Najnevarnejši so nanodelci, ki jih najnovejše raziskave povezujejo tudi z diabetesom in boleznimi živčevja,« pojasni dr. Otorepec.
Delci so povsod, v urbanih sredinah, zlasti prometnicah, ob teh ni ozona, ta je bolj v zatišnih legah, veliko ga je v hribih; nevaren je predvsem poleti. »Je dražilec zgornjih dihalnih poti, draži sluznico in dihala, pečejo nas oči, sili nas na kašelj ... Učinki na zgornje dihalne poti so večji ob gibanju. Če se otrok na primer dlje giblje zunaj ob ozonu, bodo začele njegove pljučne funkcije počasi propadati,« opozarja dr. Otorepec. Pred veliko količino ozona nas opozorijo, sicer pa velja upoštevati varne ure izpostavljanja soncu, saj veljajo tudi za zaščito pred ozonom: »Zunaj nismo med deseto oziroma enajsto uro ter četrto in peto popoldne. V zaprtih prostorih ozona ni, a le če nimamo odprtih oken in vrat. Delci so tudi v zaprtih prostorih, še posebno če jih je zunaj veliko, zato se pravzaprav težko zaščitimo.«
Mag. Cegnarjeva dodaja: »Ozon občasno preseže za zdravje dovoljene vrednosti pozno spomladi in poleti, najbolj sta izpostavljeni Obala in goriška regija, ki sta tudi v bližini Padske nižine, ki se uvršča med najbolj antropogeno onesnažene regije v Evropi. Onesnaženost zraka z delci PM10 ostaja problem, še posebno v zimskih mesecih, delci presežejo dovoljene koncentracije predvsem v hladnem delu leta ob suhem in stabilnem vremenu s temperaturnimi inverzijami po kotlinah in dolinah. K temu največ prispevajo vremenske razmere in individualna kurišča, deloma tudi promet, industrija ter ponovni dvig (resuspenzija) in lebdenje delcev v ozračju.«
Največji onesnaževalci so promet, industrija, individualna kurišča, če niso primerno vzdrževana in kurijo nekakovostne energente; občasno lokalno onesnažijo zrak tudi požari v naravnem okolju, pravi sogovornica.
Glede zraka pač nimamo izbire: dihamo takega, kot je. »Ozračje je eno in je v nenehnem gibanju, zato se plini in delci, ki jih ljudje spuščamo vanj s svojo dejavnostjo ali pa so naravnega izvora, sčasoma razpršijo po vsem svetu. Seveda obstajajo velike razlike v onesnaženosti zraka na posameznih območjih. Ne gre podcenjevati niti onesnaženosti v notranjih prostorih, saj ljudje večino časa preživimo v stavbah,« pravi mag. Cegnarjeva.
Uspeh
Žveplov dioksid (SO2) je zgodba o uspehu: izpusti te snovi so se v zadnjih letih bistveno zmanjšali po zaslugi zakonodaje EU, ki zahteva uporabo tehnologije za prečiščevanje izpustov in manjšo vsebnost žvepla v gorivih. Evropsko mestno prebivalstvo v letu 2010 prvič ni bilo izpostavljeno koncentracijam SO2, ki bi presegale mejne vrednosti EU. 97 odstotkov Evropejcev je izpostavljenih koncentracijam ozona, ki presegajo referenčne vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije.
