Skupaj ohranjajmo dojenje

Osvetljujemo pomen prizadevanja posameznikov, skupin in celotne družbe, da bi vsem materam, ki si želijo dojiti svoje otroke, z informacijami, podporo in pomočjo to tudi omogočili, je sporočila Nuša Kerč z NIJZ, kjer so ob tej priložnosti izpostavili nekaj tematik, povezanih z dojenjem.

Vemo, materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, saj je popolnoma prilagojeno njegovim potrebam, a pri tem ne gre samo za hranjenje, saj dojenčku daje tudi veliko ugodja, zagotavlja mu bližino in občutek varnosti. Dejstvo je tudi, da je večina žensk sposobna dojiti, a gre za spretnost, ki se je je treba naučiti, zato novopečena mati ob morebitnih težavah ob vzpostavljanju laktacije ne sme takoj obupati. Ključ je v vztrajnosti in prošnji po pomoči.

Kako začeti

Otrok naj se podoji takoj po rojstvu, najbolje v prvi uri; večina jih sama, ko so goli na materinih prsih, poišče dojko in začne sesati, lahko ga nežno spodbudite, da se pristavi, nekatere mame in otroci pa potrebujejo nekaj pomoči in vzpodbude; prosite babico ali drugo zdravstveno osebje, da vam pokaže, kako otroka pravilno pristaviti in v katerih položajih to najlažje storite. Pogosto pristavljanje in dojenje v prvih dneh po porodu je najboljša popotnica za uspešno vzpostavitev laktacije in dojenja. Če otrok ne more sesati, vi pa si želite dojiti, si mleko izbrizgavajte; začnite takoj po porodu, najbolje v šestih urah.

Čim večkrat

Otroka vzemite k prsim vsakič, ko pokaže znake, da bi se dojil, podnevi in ponoči, od osem- do dvanajstkrat na dan, trajanja podoja pa ne omejujte, čeprav se bo morda zdelo, da nenehno dojite. Po porodu se najprej izloča mlezivo, sledi prehodno mleko in nato zrelo. To ni ves čas enako, spreminja se glede na potrebe otroka, gre za odnos med ponudbo in povpraševanjem, spreminja pa se tudi med posameznim podojem – na začetku vsebuje več vode in manj maščob, na koncu pa obratno, da se otrok nasiti.
Med tretjim in petim dnevom po porodu sledi t. i. naval mleka, prsi postanejo napete. Otroka tedaj kljub morebitni bolečini pogosto pristavljajte, pri preveliki napetosti pa lahko prej sami izbrizgate nekaj mleka. Koliko mleka bo otrok zaužil? Odvisno od njegove starosti oziroma velikosti želodčka; ta je prvi dan velik kot češnja, tretji dan kot oreh, po enem tednu je v velikosti marelice, po enem mesecu pa kokošjega jajca.

Pogostejše težave

Doječe mame se lahko soočajo z ragadami, zamašenimi mlečnimi vodi, zamašenimi porami v/na bradavici, zastojno dojko in mastitisom. Ragade oziroma razpoke na bradavicah so verjetno najpogostejše, in da bi jih preprečile, je treba otroka pravilno pristavljati, sicer pa je treba še pogosteje dojiti, da se izognete hlastnemu in močnemu sesanju, in obzirno odstavljati – v kotiček otrokovih ust vstavite mezinec, da popusti vakuum. Bradavice in kolobar po podoju zaščitite z nekaj kapljicami lastnega mleka. Zamašitev mlečnega voda nastaja postopoma, ko se mlečna žleza ne prazni dovolj, v posameznem mlečnem vodu se mleko zgosti in ga zapre. Posledica je boleča, za grah velika zatrdlina v dojki. Pred dojenjem si tja namestite tople obkladke, med dojenjem pa nežno masirajte. Zamašena pora v bradavici lahko povzroči zastoj mleka na širšem predelu dojke; pomagale bodo tople kopeli in pogosto dojenje. Zastojna dojka ima značilen videz, napeta je, svetleča, boleča, pretok mleka je otežen, nastane pa zaradi nepopolnega praznjenja dojk. Pomagajo tople kopeli ali obkladki pred dojenjem in pogosto dojenje. Glavni vzrok za nastanek mastitisa je zastoj mleka, znaki pa povišana telesna temperatura, povišan pulz, mrzlica, bolečina, utrujenost kot pri gripi, rdečina, bolečina, vročina, oteklina na površini dojke, rdeče črte, ki se širijo v pazduho, otrok dojenje zavrača. V tem primeru se je treba posvetovati z zdravnikom.

Dude, voda?

V prvih tednih otroku ne dajajte dudic za pomirjanje, saj lahko povzročijo sesalno zmedo, zmanjša se lahko nastajanje mleka, povzročijo lahko daljše razmike med podoji. Mlečni nadomestek je redko potreben, uporabljajte ga po posvetu z zdravstvenim strokovnjakom.
Prvih šest mesecev otrokovega življenja se priporoča izključno dojenje, tako dobi vso tekočino, energijo in hranila, potrebna za rast, razvoj in krepitev zdravja. Izključno dojeni dojenček do šestega meseca starosti ne potrebuje dodatne tekočine. To mu morda ponudimo v res vročih dneh ter pri bolezenskih stanjih, ko ima povišano temperaturo, bruha ali ima drisko, seveda po posvetu s pediatrom.

Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, da se otrok po dopolnjenem šestem mesecu ob ustrezni dopolnilni prehrani še naprej doji do starosti dveh let. In še dlje, če mati in otrok tako želita.