»Najhujše, kar te lahko doleti, je to, da se trudiš zaspati, a ne moreš,« je nekoč izjavil sloviti pisec Francis Scott Fitzgerald, z njim pa se strinja vse več ljudi: do presenetljivih 45 odstotkov se nas spopada s takšno ali drugačno obliko neprespanosti, ki lahko sčasoma povzroči številne resne zdravstvene težave.
Ključna je faza REM
Zdravstvena stroka ob današnjem svetovnem dnevu spanja znova opozarja na pomen učinkovitega nočnega počitka, ki je ključen za dobro duševno in telesno počutje, zbranost, delovno produktivnost, motorične in kognitivne sposobnosti ter zdrav razvoj otroka. Sproščeno dihajte in dobro spite je letošnje geslo Svetovne zveze za medicino spanja, s katerim nas poziva k premisleku o naših spalnih navadah. Nespečnost, sindrom nemirnih nog, pomanjkanje spanca, obstruktivna apneja med spanjem in mnogo drugih težav, stroka jih je namreč opredelila že več kot 80, so dolgoročno odskočna deska do visokega krvnega pritiska, srčno-žilnih obolenj, možganske kapi in sladkorne bolezni, da ne govorimo o neposrednem ogrožanju okolice: ne pozabimo, najmanj četrtina vseh prometnih nesreč je posledica utrujenosti in pomanjkljive koncentracije! »S spanjem se telo spočije, regenerira, pripravi za nove obremenitve.
Faze REM (rapid eye movement, spanje s hitrim premikanjem oči, op. p.) nevrofiziologi sicer ne znajo povsem razložiti, je pa izjemno pomembna za kakovost spanja. Uspavala sicer omogočajo uspavanje in spanje, vendar brez ali z bistveno manj faz REM, zato se ne zbudimo čili in naspani, marsikdo celo pove, da se je zbudil še bolj utrujen,« pojasni zasebni zdravnik Milan Banko, dr. med. »Pomanjkanje spanja poznamo tako rekoč vsi – utrujenost, upočasnjenost, pomanjkanje koncentracije, zehanje. Če so obdobja nezdravega spanja le občasna, hujših posledic ne gre pričakovati, če pa trajajo dlje, lahko privedejo do kronične utrujenosti, poslabša se delovna učinkovitost, povečata se število napak in nevarnost poškodb. Utrujenost vpliva tudi na imunski sistem in poveča možnost akutnega obolevanja, prehladov in tudi nastanka kroničnih bolezni,« še pristavi.
Tudi srce ne pusti spati
Sodobni življenjski slog vse pogosteje prinaša izpostavljenost stresu, neugodne gospodarske razmere so krive za pritiske na delovnem mestu in v domačem okolju, sproščenost in umirjenost, pogoja za učinkoviti počitek, sta tako za marsikoga že pravi izziv. Za nekakovostni spanec pa gre iskati razloge tudi pri nekaterih resnih boleznih, še opozarja dr. Banko: »Popuščanje srca dobesedno ne pusti spati, nekateri bolniki zaradi osnovne bolezni sploh ne morejo ležati in preživljajo noči sede ali polsede z obdobji dremeža. Podobno stanje je pri hujših pljučnih bolnikih zaradi kašlja, morda tudi dušenja. Degenerativne bolezni gibal in revmatske bolezni povzročajo bolečine, ki se jih pogosto ne da omiliti, da ne bi bremenile nočnega počitka. Pri moških je lahko spanec prizadet zaradi povečane prostate, saj morajo ponoči večkrat na malo potrebo in tako prekinjajo počitek.« Kriva je lahko tudi kakovost poklica, ki ga opravljamo, izmensko ali nočno delo občutno vpliva na biološko uro, čeprav zamujeni počitek nadoknadimo čez dan, mladina pa spanec pogosto namerno zapostavlja in z neurejenim ritmom tvega slabši šolski uspeh, sčasoma pa tudi zdravje.
Z zdravili skrajno previdno
Red mora biti, torej še kako velja pri spalni higieni, poudarja dr. Banko: »Stres lahko obvladujemo s fizično aktivnostjo, vendar ne zvečer, in metodami sproščanja. K počitku ležemo vsak večer ob isti uri, primerna temperatura spalnice, tema in tišina so osnovni pogoji na dober spanec, pomembna je še kakovost ležišča – žimnice namreč niso večne, čeprav so na videz še povsem v redu! Morebitni popoldanski spanec naj bo le kratek, ta predvsem pri starejših pogosto nadomešča slabo nočno spanje, a to se zato le še poslabša in krog se hitro sklene. Pomembno je preživljanje časa na prostem, na soncu, ki spodbudi tvorbo melatonina, hormona, ki spodbuja spanec.
Odsvetujem alkohol in poživljajoče pijače zvečer, večina nas ve tudi, da težek obrok hrane vpliva na kakovost spanja.« Nasvetov in babičinih receptov, od toplega mleka, medu, čaja pa do štetja ovčk, kar mrgoli, vse več je tudi farmacevtskih pripravkov, registriranih kot prehranska dopolnila, z izvlečki nekaterih rastlin oziroma pomagal za uspavanje, verjetno pa poleg same učinkovine deluje tudi placebo efekt, pojasnjuje sogovornik: »Zdravila na recept, od anksiolitikov, pravih uspaval do antidepresivov, so sicer učinkovita, vendar učinek pri daljši uporabi ali nekritičnem jemanju izzveni, treba je povečevati odmerke in hkrati sprejeti možnost razvoja zasvojenosti.
Antidepresivi ne zasvojijo
Nikakor jih ne gre uporabljati skupaj z naravnimi uspavali ali pomirjevali. Za predpis zdravila iz skupine pomirjeval ali uspaval se odločam ob akutnih situacijah, a za kratek čas, do približno treh tednov. Uporaba antidepresivov je vse pogostejša, sicer manj nevarna, zdravila iz te skupine ne zasvojijo, jemati pa jih je treba daljše obdobje in nepretrgano. Namen naj bi bil toliko okrepiti organizem, da bo človek lahko aktiviral svoje sposobnosti obvladovanja stresa.«
Novorojenčki večino dneva prespijo, otroci pa potrebujejo bistveno več počitka kakor odrasli, zato je spalna higiena pri najmlajših izjemnega pomena. Po podatkih Svetovne zveze za medicino spanja se z nekakovostnim nočnim počitkom spopada že četrtina otrok, rutina in red sta zato pri njih ključna dejavnika za vzpostavljanje zdravih vzorcev, še poudarja dr. Banko: »Starši naj poskrbijo, da otroci ležejo v posteljo dovolj zgodaj, saj jih mora večina vstati (pre)zgodaj, ker obiskujejo vrtec oziroma šolo. Spijo naj od osem do deset ur, zjutraj pa naj bo čas tudi za zajtrk. V otroški sobi naj ne bo televizorja ali računalnika, bistveno boljše uspavalo so dobre stare pravljice pri mlajših, pri starejših pa dogovor, ki se ga je treba dosledno držati.«
