Vnetni revmatizem in osteoartroza sta med najpogostejšimi razlogi za obisk pri zdravniku splošne oziroma družinske medicine. Vsak četrti obiskovalec teh ambulant išče pomoč zaradi bolečin v sklepih, oviranega gibanja in drugih težav, povezanih s tem zelo razširjenim, predvsem kroničnim obolenjem.
V ljudskem jeziku so včasih vse sklepne bolečinske težave poimenovali kar revma, za nameček pa dodali, da na ta način stare mame z razbolelimi koleni napovedujejo poslabšanje vremena. To ni povsem iz trte izvito. Številni, ki iščejo zdravniško pomoč zaradi revmatskih obolenj, potrjujejo povezavo med vremenskimi spremembami in izrazitejšimi sklepnimi bolečinami. A več kot sto različnih revmatskih bolezni ima ogromno obrazov. Obolenje se razvije zaradi znanih in še nepojasnjenih vzrokov, prizadene pa lahko ljudi vseh starosti in obeh spolov.
Leta niso važna
»Najpogostejša težava, vnetni revmatizem, lahko prizadene kogar koli, otroke, mladostnike ali odrasle oziroma starejše. Prav tako sicer razmeroma zelo pogoste osteoartroze po navadi ne odkrijemo pred 25. letom. Se pa v poznejših letih predvsem pri ženskah to obolenje in spremljajoče težave nekako enakomerno ves čas stopnjujejo,« pravi prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo v Bolnici dr. Petra Držaja, UKC Ljubljana.
Pomaga nam skozi zapleten labirint revmatskih bolezni, med katerimi so poleg osteoartroze in zunajsklepnega revmatizma vnetne revmatske bolezni, kamor uvrščajo revmatoidni artritis, ki pretežno prizadene sklepe, spondiloartritis, ki prav tako prizadene sklepe oziroma hrbtenico, oboje pa nastane zaradi vnetja.
Razmeroma pogosta bolezen v tej skupini je protin ali tako imenovani psevdoprotin. Vnetne reakcije, ki so lahko tudi zelo burne in boleče, sprožijo v sklepih nakopičeni kristali sečne kisline. V skupini vnetnih revmatskih bolezni najdemo še ankilozirajoči spondilitis, ki najpogosteje prizadene mlajše ljudi. Lahko se začne z bolečinami v spodnjem delu hrbtenice, včasih pa tudi z vnetjem velikih sklepov, kolčnega, kolenskega ali ramenskega, precej bolnikov ima tudi težave z očmi zaradi sočasnega vnetja šarenice.
Vezivno tkivo
Obsežno skupino sestavljajo sistemske vezivnotkivne bolezni. Kot pove že beseda, lahko vnetje hkrati prizadene različne celice, tkiva, organe, vse telo...
Verjetno je iz te skupine bolj znan, čeprav z zapletenim imenom, sistemski lupus eritematozus. Lahko poteka v zelo različnih oblikah in le blago prizadene kožo ali sklepe, v hujših primerih pa resno ogrozi delovanje tudi življenjsko pomembnih organov in živčevje.
Tako imenovani sjögrenov sindrom prizadene predvsem žleze z zunanjim izločanjem. Glavni znak je suhost ust in oči, a tudi bolečine, otekanje sklepov in obušesnih slinavk in še druge težave.
Grozeči poliomiozitis
V skupini sistemskih vezivnotkivnih bolezni so še poliomiozitisi, vnetje mišic, ki je izrazito neprijetno in včasih lahko ogrozi življenje. Zaradi šibkosti (vnetih) mišic imajo bolniki v začetku težave pri vstajanju s stola, hoji po stopnicah in podobno, pri huje napredovali bolezni pa se ne morejo sami niti obrniti v postelji. Težave se lahko kljub intenzivnemu zdravljenju v nekaterih primerih tako stopnjujejo, da bolnike resno ovirajo pri prehranjevanju in dihanju. Takrat potrebujejo takojšnje zelo intenzivno zdravljenje, zato je po besedah sogovornika pomembno, da oddelki za revmatologijo zagotavljajo tudi tovrstno storitev na najvišji ravni.
Sopotnica starosti
Na srečo manj nevarna, zato pa toliko pogostejša je osteoartroza, pogovorno bolj znana kot obraba sklepnega hrustanca. S to težavo se prej ali pozneje sreča skoraj vsak odrasel, med njimi pogosteje ženske, še zlasti pa ljudje s čezmerno telesno težo. Bolezenske spremembe največkrat prizadenejo velike sklepe, kolke in kolena, ženske pa imajo kar pogosto tovrstne težave tudi na manjših členkih in malih sklepih prstov na rokah.
Boleči koraki
Osteoartroza v velikih sklepih začne po navadi opozarjati nase ob večjih obremenitvah, pri daljši hoji ali ob dolgotrajnem stanju. Z napredovanjem bolezni postane boleče že jutranje vstajanje s postelje ali sedeža. Mimogrede: eden od preprostih ukrepov, s katerimi si ljudje z razbolelimi koleni lahko olajšajo jutranje (ali nočno) vstajanje, je izbira višjega ležišča, naslonov, oprijemal. Na to je dobro pomisliti tudi pri drugi opremi, kot so naslanjači, stoli in različne delovne površine in pripomočki.
Osteoartroza po navadi med spanjem in počitkom ne dela težav, kadar pa se temu pridruži še vnetje, človek zlepa ne najde mirnega počitka.
Jutranji rituali pri osteoartrozi so po navadi takšni, da se človek najprej nekoliko uhodi, potem pa postopoma ujame svoj običajni ritem. Ko obolenje napreduje, se, razumljivo, ljudje le težko odločijo za daljše sprehode ali pohode, če »vsak korak povzroča bolečine, ki se še dolgo ne umirijo...«
V nasprotju z običajno osteoartrozo pa so vnetne bolečine v sklepih ali hrbtenici izraziteje vezane na mirovanje. Vneti sklepi najbolj neprijetno bolijo ponoči in bolniki v ordinacijah pogosto potožijo, da morajo ponoči večkrat vstati in da tudi zjutraj porabijo kar nekaj časa za to, da se razgibajo. Za bolnike z vnetnimi revmatskimi boleznimi so najbolj naporne zgodnje jutranje in dopoldanske ure, pozneje pa lažje opravljajo vsakdanje aktivnosti.
Artroza, vnetje ali oboje...
Klinična slika pri teh obolenjih po besedah sogovornika v začetku velikokrat ni povsem jasna. Bolnik ima lahko kopico prepletajočih se težav; značilni in boleči izrastki na sklepih kažejo na osteoartrozo, otekli sklepi in drugi znaki pa, da se je na to nacepila še vnetna revmatska bolezen.
Glede na to, kako bolnik opiše svoje težave, in če vidimo jasne simptome ter klasično klinično sliko, ki kaže na osteoartrozo, po navadi niso potrebni zapleteni diagnostični postopki. Takšne bolnike lahko po postavljeni diagnozi naprej spremljajo njihovi izbrani zdravniki.
Bolj zapleteno pa je določiti diagnozo pri relativno mlajših bolnikih, starih denimo med 35 in 45 leti, ki povedo, da so sicer zdravi, se niso poškodovali in si ne znajo razložiti vztrajnih bolečin v sklepih. Osteoartrotične spremembe na sklepih se namreč lahko – predvsem zaradi premalo gibanja, nagnjenosti k temu obolenju in različnih drugih vzrokov – začnejo že v tretjem ali četrtem desetletju življenja.
Gibanje, hujšanje, krepitev
Pri številnih kroničnih in degenerativnih boleznih – pa tudi sicer v vsakodnevnem življenju – je za preprečevanje osteoartroze in lajšanje težav, ki jih povzroča, nadvse pomembno gibanje. Kot poudarja dr. Tomšič, še iz srednješolskih in študentskih časov velik zagovornik kolesarstva in ljubitelj narave, ki tudi vsa aktivna leta iz predmestja sleherni dan prikolesari v službo, je pomembno, da si ljudje olajšajo življenje z aktivnostmi, ki pomagajo izboljšati telesno prožnost, vzdržljivost, moč mišic.
Bolnike s čezmerno telesno težo motivirajo, naj poskušajo shujšati. Kot so pokazale številne raziskave – in to potrjuje vsakdanje življenje –, že (prvih) pet izgubljenih kilogramov pri pretežkih bolnikih lahko prepreči oziroma odloži številne bolezenske težave.
Kadar se z nepravilnim, na primer radikalnim hitrim hujšanjem zmanjša samo mišična masa oziroma moč mišic, ki pri zdravem in vitalnem človeku običajno prevzemajo od 60 do 70 odstotkov vseh obremenitev, samo ta ukrep še ne olajša težav in bolečin v sklepih; ob zmanjšani mišični masi in moči je še naprej očitna velika ali celo povečana obremenitev sklepnega hrustanca in kosti, s tem pa tudi bolečin...
»Svetujemo razumen pristop: nikakršnega pretiravanja in vztrajnost. Zmanjšan vnos kalorij s hrano naj bo vedno povezan s takšnimi telesnimi aktivnostmi, ki dolgoročno ohranjajo in povečujejo moč mišic. Močnejše mišice in manjša telesna teža dokazano ugodno vplivajo na upočasnitev bolezni. Za krepitev stegenskih mišic je idealno plavanje s plavutmi v hrbtnem slogu. To sicer marsikje in za marsikoga ni uresničljivo. Gotovo precej bolj dosegljivo in naravnost odlično pa je kolesarjenje, ki prav tako pomaga krepiti mišice in je vsestransko koristno,« poudarja prof. Matija Tomšič.
Pol ure na dan...
Glavni cilji zdravljenja pri težavah, ki jih povzroča artroza, je lajšati sklepne bolečine, zmanjšati sklepno okorelost in izboljšati gibljivost prizadetega sklepa ter s tem kakovost življenja. Zelo pomembno je fizikalno zdravljenje, ki vključuje predvsem telesno vadbo. Priporočljiva je redna hoja vsaj 30 minut na dan. Če pa napredovala in boleča osteoartroza kolka ali kolena tega ne dopušča, so primernejše vaje v razbremenilnem položaju in krepitev mišic, masaža in drugi fizioterapevtski pristopi.
Analgetična, biološka
Ljudje, ki imajo težave z bolečinami v sklepih, si poskušajo pomagati z različnimi prehranskimi dopolnili, kolagenom, zdravili naravnega izvora ali drugimi učinkovinami.
Po veljavnih strokovnih priporočilih je pri nekaterih boleznih, kot je osteoartroza brez vnetja, navedena možnost lajšanja bolečin z analgetiki, v drugi skupini so nesteroidni antirevmatiki, ki blažijo tako bolečine kot sklepno vnetje, možna pa je tudi kombinacija obeh. Tako imenovana imunomodulirajoča zdravila vplivajo na imunski odziv in umirjajo vnetje, močna protivnetna zdravila pa so tudi glukokortikoidi, ki prav tako vplivajo na nekatere imunske procese. V novejšem času so na voljo različna biološka zdravila za zdravljenje hujših oblik vnetnih revmatskih bolezni.