Posegi so danes rutinski, okrevanje pa hitro, sodobna tehnologija namreč omogoča, da bolnik zapusti kliniko že po manj kot treh urah. Dejavnikov za razvoj sive mrene je dandanes mnogo več kakor nekoč.
Siva mrena ali katarakta je neboleče progresivno stanje zamegljenosti naravne očesne leče. Mrena blokira svetlobo in s tem ustvarja zamegljeno podobo. Običajno je povezana s starostjo – najpogostejša oblika mrene je t. i. starostna siva mrena. Z leti namreč očesna leča postaja manj prožna in motna oziroma zamegljena.
Katarakta je lahko tudi prirojena, pojasnjuje prof. dr. Nikica Gabrić, zdravnik specialist, menedžer in lastnik klinike Svjetlost, ki deluje v Zagrebu, Splitu, Banja Luki in Sarajevu. »Nastane lahko zaradi poškodbe očesa (travmatska siva mrena), velikokrat je posledica dolgotrajne izpostavljenosti UV-žarkom brez zaščite s sončnimi očali, rentgenskim žarkom, modri svetlobi, elektromagnetnemu valovanju, pogosteje se pojavlja tudi pri sladkornih bolnikih. Danes so ljudje veliko bolj izpostavljeni dejavnikom, ki vplivajo na pojav sive mrene, kot so bili v preteklosti. Kapitani ladij, na primer, so na komandnem mostu izpostavljeni elektromagnetnemu valovanju in siva mrena je pri njih pogostejša kot pri ljudeh na drugih delovnih mestih.« Med bolniki klinike Svjetlost, ki je specializirana za zdravljenje bolezni oči in korekcije vida, je zdaj že skoraj tretjina Slovencev, ki tja odhajajo zaradi vseh vrst posegov, tudi zaradi operacij sive mrene. »V naših klinikah vsako leto opravimo približno 1800 operacij sive mrene, so samoplačniške, kajti tako kot v Sloveniji tudi pri nas zdravstveno zavarovanje ne krije vstavitve multifokalnih leč. Če bi zavarovanje krilo poseg, bi bila ta številka veliko višja – opravili bi 5000 operacij. Za samoplačniški poseg se odločijo, ker želijo najsodobnejšo tehnologijo, ki v javnih bolnišnicah ni na voljo, poleg tega na napotnico dobijo le standardno monofokalno lečo, ki po posegu zagotavlja dober vid na daleč, medtem ko za gledanje na blizu, denimo za branje, človek potrebuje očala.«
 |
| Dandanes sivo mreno operirajo že v začetni fazi, pojasnjuje prof. dr. Nikica Gabrić. Foto: osebni arhiv |
Rutinski poseg, hitro okrevanje
Siva mrena se pojavi zgodaj, že pri 55. letu. Včasih, ko operacije niso bile tako uspešne kot danes, so zdravniki čakali, da je mrena dozorela, pojasnjuje prof. dr. Gabrić: »Danes tega ni več in operiramo že tako imenovano začetno sivo mreno. V tej fazi je vid še ohranjen, vendar je okrnjen – ne morete voziti avta, brati, delati z računalnikom ali gledati televizije v vseh pogojih. Meja, da vam v starosti podaljšajo vozniško dovoljenje, je, ko imate 50-odstotni vid. Če je odstotek manjši, vam dovoljenja ne bodo podaljšali. In včasih so sivo mreno operirali šele, ko je bil vid pri pacientu le še 50-odstoten. Zdaj jo operiramo že, če vid upade za 20 ali 30 odstotkov. Marsikdo namreč dela na takšnem delovnem mestu, da ga že tolikšen upad vida močno ovira.« Najpogostejši simptom sive mrene je zamegljen vid, ki je neodvisen od tega, ali gledamo na blizu ali na daleč. Vid lahko v tem primeru primerjamo z gledanjem skozi umazano steklo ali motno vodo, človek ne vidi jasne slike. Ko siva mrena dozori, gre vedno manj svetlobe skozi očesno lečo do mrežnice. Ljudje imajo težave predvsem z nočnim vidom. Če je mrena čezmerno zrela (ko je leča v celoti bele barve), se lahko pojavijo bolečine v očeh in vnetje.
Posegi so bili včasih mnogo bolj zapleteni in okrevanje dolgotrajno: bolniki so po operaciji teden dni preživeli v bolnišnici, potem pa so še mesec ali dva počivali doma. Sodobna tehnologija omogoča rutinske posege od prihoda pacienta v bolnišnico do odhoda domov minejo manj kot tri ure in takoj se je mogoče vrniti k običajnim dejavnostim, pravi sogovornik: »Včasih je moral imeti pacient ves teden zaprto in prekrito oko, danes s terapevtsko kontaktno lečo odide iz bolnišnice z odprtim očesom. Vid se zdaj v celoti povrne v dveh dneh po posegu, včasih so bili zaradi šivov na očesu za to potrebni tudi trije meseci. Drugi razlog za hitrejše okrevanje pacienta oziroma njegovega vida je v lečah – včasih so se vstavljale leče, ki so zahtevale od šest do 12 milimetrov veliko odprtino na očesu, danes so manjše in jih lahko v oko vstavimo skozi dva milimetra veliko odprtino, brez anestezije in brez šivov. Pacientom vstavljamo tako imenovane multifokalne leče, ki omogočajo odličen vid na daleč in na blizu, zato po posegu ne potrebujejo očal.«
