Shujševalni vodnik za lenuhe

Načrtovanje obrokov. Štetje vsake zaužite kalorije. Konec tedna, preživet za štedilnikom, namenjen pripravi zdravih obrokov za prihodnji teden. Iskanje še več časa za telovadbo. Vse te shujševalne strategije preverjeno delujejo, znajo pa nam vzeti ogromno časa in volje. A ne skrbite: obstaja tudi shujševalni vodnik za lenuhe. Naslednje (dejansko strokovne) nasvete lahko brez napora takoj vključimo v svoj vsakdanjik.

Od igric do spanja

Igrajmo igrice. Kakor je pokazala raziskava, objavljena v reviji Appetite, igranje videoigric na računalniku ali mobilniku zmanjša jakost in pogostost napadov lakote. In to iz povsem preprostega razloga: ko igramo, se osredotočimo na igro in pozabimo na slastni sladoled, ki nas čaka v zamrzovalniku.

Lenoba ima večjo vlogo pri izbiri hrane, kakor bi pričakovali. Študenti newyorške Univerze Saint Bonaventure so oblikovali tri testne skupine, ki so različno oddaljeno sedele od jabolčnih krhljev in pokovke. Čeprav so vsi udeleženci raziskave priznali, da imajo raje pokovko, je skupina, ki je sedela blizu jabolčnih krhljev in le dva metra proč od koruze, raje segala po sadju.

Spanje je koristno tudi pri hujšanju. Kdor spi manj kot pet ur na noč, ima v primerjavi s tistim, ki spi več kot sedem ur, za kar 30 odstotkov več možnosti, da se bo zredil, je pokazala raziskava, objavljena v strokovni reviji American Journal of Epidemiology.

Stres in presnova

Dobro je tudi, če jemo sede. »Presenečeni bi bili, koliko kalorij zaužijemo, ne da bi to sploh opazili, kadar jemo stoje na kakšnem banketu ali srečanju,« pravi ameriška nutricionistka Beth Saltz. Na newyorški Univerzi Cornell so ugotovili še, da podzavestno pojemo več, če je hrana postrežena na večjih krožnikih, še posebno kadar smo v družbi.

Prihranimo solato za konec. »Če jo pojemo ob koncu obeda, bodo naši možgani imeli dovolj časa, da bodo dojeli, da jim želodec sporoča, da ni več tako lačen, kakor je bil na začetku. Dobro pa se je izogniti visokokaloričnim solatnim prelivom,« pravi Debra Wein, predsednica družbe Wellness Workdays, ki se ukvarja z zdravim prehranjevanjem na delovnem mestu.

Sproščenost je še kako pomembna za ohranjanje zdrave telesne teže. Raziskovalci z univerze v San Franciscu so eno leto spremljali 61 zdravih žensk, od katerih jih je bilo 33 izpostavljenih nenehnemu stresu, 28 pa ne. Ugotovili so, da je hrana z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja tistim, ki so bile pod stresom, povzročila več težav s presnovo kakor tistim, ki so bile sproščene.

Voda naj bo naša glavna pijača. Še posebno koristno je, če pred obedom spijemo kozarec ali dva. Na Tehniški fakulteti v Virginiji so spremljali pretežke ljudi, ki so se odločili za nizkokalorično dieto. Tisti, ki so pred obrokom spili dva kozarca vode, so v treh mesecih izgubili sedem kilogramov, tisti, ki tega niso počeli, pa so shujšali le za pet kilogramov.

Vino ali sladica?

Za zajtrk si lahko omislimo grški (precejeni) jogurt ali skuto. Bogata sta s kalcijem in beljakovinami, ki poskrbijo, da smo dolgo siti, zaradi česar za kosilo dejansko lahko pojemo manj, kot bi sicer.

Ko nas grabi lakota, je najlažje zgrabiti kos sadja. »Sadje je naravno sladko, vsebuje veliko vlaknin in vode,« pravi Debra Wein. »Če se ga najemo, ne bomo imeli želje po drugi hrani.« Podobno lahko učinkuje tudi surova zelenjava.

Pri kosilu ali večerji se odločimo, ali bomo spili kozarec vina ali dva ali pa si bomo na koncu privoščili sladico. Če bi izbrali oboje, bi zlahka zaužili dodatnih od 500 do 1000 kalorij. In če hujšamo, moramo paziti na njihov vnos.

Dajmo si duška s pikantno hrano. Na Danskem so nedavno izvedli manjšo študijo, pri kateri so vsakemu obroku dodali po gram čilija (četrt čajne žličke). Udeleženci raziskave so se počutili site, tudi če so zaužili samo tri četrtine dnevnega vnosa kalorij, s čimer je izginila nevarnost, da bi se prenajedli.