Shujšala je za 30 kilogramov. Razkriva, kako ji je uspelo opustiti slabe navade in jih zamenjati s pravilnim vzorcem prehranjevanja in rednim gibanjem, kar je pogoj za ohranitev zdrave telesne teže in dobrega počutja.
Draga Bojana, ko sem vas klicala, da se dogovoriva za intervju, ste se ravno odpravljali na Trikotno jaso na Pohorju. Povejte no, ste si s športom od nekdaj na ti?
V mladost se nisem ukvarjala s športom, obiskovala sem le plesni tečaj. No, rada sem hodila na Pohorje, hoja v hrib je bila moja rekreacija. Leta 2009 sem se telesni vadbi bolj posvetila. Hodila sem tudi v center Linea Snella na Ptuju, kjer so mi predstavili sklop vaj za preoblikovanje telesa. Sprva je bilo kar težko, ovirala me je telesna teža pa tudi brez kondicije sem bila. Posebno naporno je bilo, ko sem hodila telovadit po nočni službi, včasih celo pred njo. Tudi kolesarila sem in se potila v toplotni komori. V tistem obdobju sem izgubila deset kilogramov. Mimogrede, s fotografij odličnega rezultata črpam spodbudo za naprej. Nekako štiri leta sem ohranjala pridobljeno postavo. Kasneje sem gibanje kar malo opustila, na mojem jedilniku je bil spet nered.
Stari ste 36 let, po poklicu medicinska sestra in delate v izmenah. Kakšna je vaša motivacija za športno rekreacijo po nočnem dežurstvu?
Izmensko delo me nikoli ni oviralo. Zastavila sem si cilj, ki ga želim doseči, zato se včasih takoj po nočni službi podam do Trikotne jase, kjer se sprostim. To je dobro za zdravo telo in duha. Menim, da mora biti gibanje redno in zmerno, vsakršno pretiravanje je bolj na kratek rok.
Prosim, zaupajte mi, ali še vedno hujšate. To ženske nenehno počnemo, ni res?!
(Prešeren smeh.) Ne, nisem na dieti. Zdravo se prehranjujem. Odločila sem se, da se nikoli več ne lotim diet, ki temeljijo na odrekanju in se moraš odpovedati določeni hrani. Najedajo ti živce in čez čas začneš jesti vso mešano hrano, kilogrami pa se seveda spet začnejo kopičiti.
Ampak kalorije pa preštevate pri vsakem obroku, kajne?
Nikakor ne. (Smeh.) Ne oziram se nanje. Hrano oziroma obroke le ločujem.
Ne skrivate, da ste se ločevanja živil lotili pred devetimi leti skupaj z mamo in izgubili 18 kilogramov.
Leta 2007 sem imela operativni poseg, odstranili so mi žolčne kamne. Včasih se mi zdi, da imam od tedaj težave s prebavo; zaprtje.
»A kaj, ko si nisem uredila podstrešja,« priznavate, ker so se vam kilogrami spet začeli nabirati. So za debelost krivi tudi stresne okoliščine in psihološki dejavniki, torej osamljenost, žalost, tesnoba, jeza?
Res je. Stres je nedvomno pomemben dejavnik. Seveda je odvisno od posameznika, nekateri v neugodnih okoliščinah izgubljajo težo, jaz sem se pa kar redila. Ampak to je zame preteklost.
Če se ozrete na svoj krožnik in minute, ki ste jih namenili gibanju – katere so bile najpogostejše napake vsakdana, ki ste jih zagrešili?
Hja. (Premolkne.) Slabe navade. Gibala se skoraj nisem, jedla sem nezdravo in nepravilno. Včasih samo enkrat na dan, pogosto zvečer. Nisem pojedla velikih količin hrane, a reda v prehranjevanju nisem imela.
V začetku lanskega leta ste se odločili, da nenehnemu nihanju številk na tehtnici naredite konec, in se prijavili na bariatrično operacijo želodca. Zaletavo, se vam ne zdi? A laže, kot da bi se zamislili nad svojim početjem in za zdravje poskrbeli sami?
V pripravah na poseg sem opravila že vse potrebne preglede, razen pri diabetologu. Marca 2015 sem zasledila vabilo na Rinino in Perutninino spletno akcijo hujšanja po sistemu 90-dnevne ločevalne diete, ki temelji na ločevanju po skupinah živil. Prijavila sem se, a upanja, da bom med izbranimi, res nisem imela. Težko opišem občutke, ko je bilo med deseterico izmed 450 prijavljenih tudi moje ime. Kar skakala sem od sreče. Še isti dan sem klicala v bolnišnico Slovenj Gradec, v bariatrično ambulanto, in odpovedala operativni poseg. Sestra na drugi strani telefonske zveze, ki sem jo tudi osebno spoznala, mi je čestitala.
Zdravo prehranjevanje in gibanje sta stalnici v vašem življenju?
Od aprila 2015 se prehranjujem ločevalno. Jem petkrat ali šestkrat na dan. Raznovrstno, redno in zmerno. Zajtrk je sadni. Za kosilo na proteinski dan si privoščim meso ali ribo ali skuto ali sir ali jajca ali pico samo s sirom, solato, košček črnega kruha in čisto juho. Za večerjo imam, kar ostane, a pol manj in brez kruha. Na škrobni dan mi prija pečen, kuhan ali pražen krompir, riž z zelenjavo ali ajdova kaša ali fižolova solata s koruzo. Jedilnik na dan ogljikovih hidratov je iz polnozrnatih testenin z zelenjavno ali paradižnikovo polivko, skutni štruklji ali pica oziroma kuskus z zelenjavo ali ajdovi žganci z gobovo juho. Zvečer imam sladoled ali košček torte. Po sadnem dnevu se spet začne proteinski. Vsak 29. dan je vodni.
Kako nadzorujete impulze lakote?
Do kosila pojem vsaj tri sadne obroke. Včasih tudi kakšno zelenjavo. Ne čutim lakote. Popijem dosti vode, lahko z dodatkom limone, peteršilja, melise. Če ne gre drugače, preusmerim misli, najbolj pa pomaga gibanje.
Preden ste spremenili prehranjevalne navade in se začeli razgibavati, ste imeli sto kilogramov. Po 90-dnevni etapi in nadaljevanju vzdrževanja po ločevalno ste se jih od aprila do septembra znebili osemnajst. Kako se zdaj počutite v svoji koži, ko imate minus trideset kilogramov? Ste končno zadovoljni?
Počutim se odlično. Telo je gibčnejše, v glavi so stvari na svojem mestu. Le stresu se moram kar se da ogibati. Ne želim se več vrniti na stara pota, izgubiti želim še kakšen kilogram, moj cilj na tehtnici je 68.
