Dovoljena dnevna količina belega sladkorja za odraslega človeka znaša 25 gramov oziroma šest čajnih žličk. Pri tem se je treba zavedati, da se sladkor skriva tudi v številnih živilih, kjer ga ne bi pričakovali. Med drugim v sadnih jogurtih, v belem vinu, kosmičih, ki si jih privoščite za zajtrk, v nekaterih vrstah kruha, omakah, kikirikijevem maslu, solatah, majonezi in še bi lahko naštevali.
Veliko negativnih učinkov
Prekomerne količine rafiniranega sladkorja med drugim zakisajo organizem. Zakisanost telesa je pogubna za veliko vitaminov. Zaradi nje se uničujejo tisti B-kompleksa, kar privede do pospešenega bitja srca, kronične utrujenosti, nespečnosti, nervoze, slabe koncentracije. Tudi absorpcija nekaterih mineralov, denimo kalcija, je zaradi sladkorja ovirana. Poleg omenjenega bela snov slabi imunski sistem, zavira delovanje jeter, negativno vpliva na trebušno slinavko, povzroča visok krvni tlak, karies, otežuje pretok krvi, spodbuja porast slabega holesterola, diabetesa tipa dva, izzove nastanek astme, povzroča težave z delovanjem žlez z notranjim izločanjem, pospešuje staranje organizma ter povečuje tveganje za pojav raka na debelem črevesu. Ob vsem tem sladkor dokazano povzroča odvisnost, saj med njegovo presnovo sproščajo snovi, podobne opiatom, ki aktivirajo dele možganov, ki so zasluži za ugodje.
Sploh ga ne potrebujemo
Na koncu še to: rafinirani sladkor je snov, ki je telo dejansko ne potrebuje. Ker pa se mu je dandanes težko povsem izogniti, gre nedvomno upoštevati količino, ki telesu še ne prinaša vseh kvarnih učinkov.