Probiotiki so dobre bakterije, ki vzdržujejo pravilno ravnovesje v črevesju ter koristijo prebavi in imunskemu sistemu. Po ugotovitvah številnih raziskav pripomorejo tudi k preprečevanju debelosti in izboljšujejo razpoloženje. Zagotovo veste, da jih je veliko v jogurtu, morda pa ne tudi, da ta še zdaleč ni njihov edini vir. Kateri so še drugi?
Miso
Miso je pasta, sladko-slanega okusa, pridobljena s fermentacijo ječmena, soje in morske soli. Lahko jo dodajate juham, omakam, marinadam, vendar previdno in šele na koncu kuhanja. Je namreč zelo slana, ob predolgi izpostavljenosti visokim temperaturam pa izgubi večino koristnih snovi. Tudi probiotikov, s katerimi je izjemno bogata.
Ovsena kaša, banane in med
V omenjenih treh živilih probiotikov ni, vsebujejo pa veliko prebiotikov. Gre za snovi, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnosti koristnih mikroorganizmov v naših prebavilih. Bodisi tistih, ki so tam že sicer, bodisi onih, ki jih v organizem vnesemo s hrano.
Kislo zelje
Živilo, ki je pozimi še kako dobrodošlo in upravičeno pogosto na naših mizah. Izogibajte se pasteriziranemu in konzerviranemu ter posegajte po surovem, nepasteriziranem. Tako boste izkoristili vse njegove, tudi probiotične učinke.
Pistacija
Od 30 do 90 gramov pistacij dnevno poveča količino dobrih bakteriji v organizmu. Sicer ne vsebujejo probiotikov, pač pa prebiotike.
Črno vino
Tako kot pistacije vsebuje prebiotike, obenem pa znižuje krvni tlak, trigliceride in holesterol v krvi. Seveda če si na dan privoščite le en kozarček.
Sir
Ni vsak sir dober vir probiotikov, a nekatere vrste fermentiranih, kot so čedar, parmezan in gavda, vsebujejo bakterije, ki koristijo zdravju in zlasti prebavi.
Pinjenec
Gre za fermentiran mlečni napitek, tekočino, ki nastane kot stranski proizvod pri izdelavi masla. Vsebuje le malo kalorij in veliko probiotikov, zato uživajte surovega, iz njega pa lahko pripravite tudi juhe ali solatne prelive.