Opazovanje malčka, ki dudo vztrajno nadomešča s palcem in si grize nohte, starše spravlja na rob pameti. To početje ni družbeno najsprejemljivejše, ovira pravilen razvoj zob in govora, obstaja pa tudi bojazen pred okužbo z bakterijami. Prav zato se starši na vse pretege borijo, da bi to razvado pri svojem naraščaju zatrli. Nasvetov, kako to storiti, kar mrgoli: od tega, da se je treba vzdržati komentiranja o tem početju, da je treba otroka nagraditi, kadar tega ne počne, do uporabe posebnih mazil, rokavic in obližev ...
Tudi dobro?
Raziskava na Novi Zelandiji, katere rezultate so objavili v publikaciji Pediatrics, pa dokazuje, da razvadi, zaradi katerih so otroci izpostavljeni virusom in bakterijam, nista zgolj slabi. V 30-letni študiji se je namreč izkazalo, da so otroci, ki si pogosto grizejo nohte in sesajo palec, na testih kožnih alergij redkeje pozitivni, so torej v manj dovzetni za preobčutljivost organizma. Sodelujoči, ki so v zgodnjem otroštvu velikokrat sesali palec in si grizli nohte, so bili odpornejši proti alergijam tako pri starosti 13 let kot tudi pri 30 letih.
Izključeni drugi dejavniki
Teh rezultatov sicer ni mogoče pojasniti z drugimi dejavniki razvoja alergij. Strokovnjaki so namreč izključili prisotnost domačih živali, dedne vplive, dojenje in družbeni status. Otroci z omenjenima razvadama so bili manj dovzetni za kožne alergije, medtem ko razlike med njimi in drugimi glede astme ali senenega nahoda ni bilo.
Tako pravijo strokovnjaki
Dr. Robert J. Hancox, eden od avtorjev raziskave, ob tem pojasnjuje, da izpostavljenost nekaterim dejavnikom v otroštvu nedvomno vpliva na razvoj alergij v odrasli dobi. Dosledna higiena ima sicer številne pozitivne učinke, vendar tudi negativne posledice. Z njim se strinja tudi dr. Malcolm Sears: »Izpostavljenost različnim dejavnikom tveganja okrepi imunski sistem. Stik z različnimi mikrobi je namreč vrsta zaščite, saj pomaga telesu okrepiti odpornost.«
Še vedno slabo
Seveda pa imata sesanje palca in grizenje nohtov še vedno negativno konotacijo. Nemogoče je opredeliti, s katerimi mikroorganizmi otrok pride v stik, prav tako pa slabo vplivata na razvoj prstov in zobovja. »Sama menim, da ima oboje le majhno vlogo v grajenju odpornosti,« meni Lynn Davidson, razvojna pediatrinja iz otroške bolnišnice Montefiore v Bronxu, zato zlasti staršem starejših otrok svetuje, naj se poglobijo v vzroke zanju ter jih skušajo tako kot početje sámo odpraviti. »Morda bi jih zamotili z igračami in jim svetovali, kaj lahko počno z rokami, namesto da jih dajejo v usta,« svetuje.
