Kmalu bom dopolnila petdeset let. Počasi prihajam v menopavzo. Prve težave so se začele ponoči. Nespečnost in potenje. Sledilo je nihanje razpoloženja, od pretirano dobre volje do popolne brezvoljnosti. Pri hoji po stopnicah me velikokrat bolijo noge. Tudi menstruacije so zelo močne in precej boleče.
Nekako tako ženske opisujejo težave in spremembe, ko prehajajo v obdobje, ko niso več plodne, menstruacije pa postanejo zelo različne, lahko so krajše, daljše, močnejše, kakšen mesec lahko tudi izostanejo. Ko menstruacija izostane 12 mesecev zapored, pravimo, da je ženska prešla v menopavzo: ta namreč pomeni zadnjo menstruacijo.
Menopavza prinaša več simptomov, od nočnega potenja in vročinskih oblivov, motenj razpoloženja, spremembe telesne teže, tudi pozabljivosti (ta se običajno izboljša, ko se menopavza konča) do težav z mehurjem. Menopavzne spremembe lahko vplivajo tudi na tkivo, ki nadzoruje mehur, ženska lahko čuti pogostejšo potrebo po uriniranju. Približno 40 odstotkov žensk med 45. in 60. letom se pritožuje zaradi različne stopnje inkontinence seča. O stresni urinski inkontinenci govorimo, ko se pojavijo težave med tekom ali kašljanjem, o urgentni urinski inkontinenci pa pri razdražljivem mehurju, ki se s pomanjkanjem hormonov precej poslabša. Pogostejša so tudi vnetja mehurja, ki naj jih zdravi zdravnik, najpogosteje z antibiotiki. |
Tretjina težko funkcionira
Težave se pri vsaki pojavljajo drugače in tudi pri različni starosti. Lahko se pojavijo že deset let pred menopavzo, pravi specialistka ginekologije in porodništva mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med. »To obdobje imenujemo perimenopavza in znaki, ki na to kažejo, so zelo različni. Mnogi štejejo med najpogostejše vročinske oblive, vendar so gotovo pogostejši motnje spomina in koncentracije, spremembe razpoloženja, depresivnost, pomanjkanje libida, nespečnost, utrujenost, nabiranje maščobe v predelu trebuha, bolečine v sklepih, suha koža, glavoboli, migrene pred menstruacijo, tudi želja po sladkem.«
Zakaj nekatere ženske teh težav ne čutijo, za druge pa je začetek menopavze nekaj najhujšega, za zdaj strokovnjakom še ni uspelo ugotoviti, lahko pa nanje vplivajo številni dejavniki. »Kako bomo občutile težave v menopavzi, je odvisno od genetike, hormonskega ravnovesja pred nastopom perimenopavze, stresov, obremenitev na delovnem mestu in drugih dejavnikov,« pojasni sogovornica in doda, da se v njihovi ambulanti Juna veliko ukvarjajo z ženskami v tem obdobju. K njim pridejo, ker doma in pri osebnem zdravniku oziroma ginekologu velikokrat niso razumljene, pravi. »Če potarnajo zaradi tovrstnih težav, zelo hitro dobijo recept za hormonsko nadomestno zdravljenje, lahko tudi antidepresive. Če pa težave niso tako hude, dobijo odgovor, da so povsem običajne v tem obdobju. Ženske jih seveda različno občutijo. Približno tretjina težav ne občuti oziroma ne zmanjšujejo kakovosti njihovega življenja, tretjina potrebuje svetovanje in naravne preparate oziroma prehranska dopolnila, telesno aktivnost in primerno prehrano, ena tretjina pa ima tako hude težave, da je potrebno hormonsko zdravljenje, saj težko normalno funkcionirajo v službi in doma.«
Naravno stanje vsake ženske
Na vprašanje, ali v zadnjem času mogoče pretiravamo in menopavzo označujemo kot bolezen, čeprav gre za eno od naravnih stanj v življenju ženske, odgovarja: »Menopavza je normalno življenjsko obdobje in narava vedno naredi vse z nekim namenom. Problem je, da spreminjamo naravne procese, podaljšuje se življenjska doba (predvsem pri ženskah), delati moramo dolgo v starost, kar pomeni, da je kakovost življenja v tem obdobju še kako pomembna in s tem seveda tudi ohranjanje hormonskega ravnovesja.«
Pomagajmo si sami Beseda menopavza izvira iz stare grščine (menos pomeni mesec, pausos konec) in označuje čas od zadnje menstruacije. Proces pa se seveda začne že prej, tudi več let, in nastopi, ko jajčnika prenehata delovati. Jajčnik proizvaja ženska hormona estrogen in progesteron, ki skrbita za uravnavanje menstruacijskega ciklusa in ovulacije. Ko raven hormonov upade, nastopi menopavza, navadno med 41. in 59. letom. Povprečna starost Slovenk ob začetku menopavze je 47 let. Klimakterične težave zagotovo pomaga omiliti sprememba življenjskega sloga: najprej omenimo hrano, ki naj bo lahka, bogata z vlakninami, kot so stročnice, soja, zelenjava, izogibati se velja rdečemu mesu in mastni ter začinjeni, slani hrani pa tudi nasičenim maščobam, olju in sladkorju. Poskrbite za dovolj spanca in za sprostitev, pomagate si lahko s sprostitvenimi tehnikami, kot so dihanje, vizualizacija, masaža. Redno se gibajte, s telesno dejavnostjo ne boste le preprečevali bolezni srca, diabetesa, osteoporoze in drugih s starostjo povezanih stanj, ampak boste tudi krepili telo. In še en plus je: ker se boste utrudili, boste laže zaspali. |
Vsekakor je pomembno, pojasni, da ženske o težavah spregovorijo, si z redno telesno dejavnostjo in zdravim življenjskim slogom težave lajšajo same, če pa so zelo hude, naj poiščejo zdravniško pomoč. »Čas za obisk zdravnika je takoj, ko se pojavijo težave. Mogoče je za začetek dovolj le pogovor. Prej ko zdravimo, če je zdravljenje seveda potrebno, manj agresivne metode lahko uporabimo. Včasih je povsem dovolj dodajanje le enega hormona, tj. usmerjeno dodajanje tistega, ki ga trenutno primanjkuje – običajno v začetku primanjkuje progesterona –, in težave lahko izzvenijo in prehod v menopavzo bo mnogo lažji,« še pove mag. Urška Bizjak Ogrinc.
Simptomi Menopavza prinaša več simptomov, od nočnega potenja in vročinskih oblivov, motenj razpoloženja, spremembe telesne teže, tudi pozabljivosti (ta se običajno izboljša, ko se menopavza konča) do težav z mehurjem. Menopavzne spremembe lahko vplivajo tudi na tkivo, ki nadzoruje mehur, ženska lahko čuti pogostejšo potrebo po uriniranju. Približno 40 odstotkov žensk med 45. in 60. letom se pritožuje zaradi različne stopnje inkontinence seča. O stresni urinski inkontinenci govorimo, ko se pojavijo težave med tekom ali kašljanjem, o urgentni urinski inkontinenci pa pri razdražljivem mehurju, ki se s pomanjkanjem hormonov precej poslabša. Pogostejša so tudi vnetja mehurja, ki naj jih zdravi zdravnik, najpogosteje z antibiotiki. |
Pomagajmo si sami Beseda menopavza izvira iz stare grščine (menos pomeni mesec, pausos konec) in označuje čas od zadnje menstruacije. Proces pa se seveda začne že prej, tudi več let, in nastopi, ko jajčnika prenehata delovati. Jajčnik proizvaja ženska hormona estrogen in progesteron, ki skrbita za uravnavanje menstruacijskega ciklusa in ovulacije. Ko raven hormonov upade, nastopi menopavza, navadno med 41. in 59. letom. Povprečna starost Slovenk ob začetku menopavze je 47 let. Klimakterične težave zagotovo pomaga omiliti sprememba življenjskega sloga: najprej omenimo hrano, ki naj bo lahka, bogata z vlakninami, kot so stročnice, soja, zelenjava, izogibati se velja rdečemu mesu in mastni ter začinjeni, slani hrani pa tudi nasičenim maščobam, olju in sladkorju. Poskrbite za dovolj spanca in za sprostitev, pomagate si lahko s sprostitvenimi tehnikami, kot so dihanje, vizualizacija, masaža. Redno se gibajte, s telesno dejavnostjo ne boste le preprečevali bolezni srca, diabetesa, osteoporoze in drugih s starostjo povezanih stanj, ampak boste tudi krepili telo. In še en plus je: ker se boste utrudili, boste laže zaspali. |
