ZA ZDRAVJE

Seku Mady Conde prisega na sprehode, jogo in meditacijo

Objavljeno 23. marec 2014 11.10 | Posodobljeno 23. marec 2014 11.12 | Piše: Nataša Markovič

Nekoč je Seku Mady Conde rad zahajal v fitnes, zdaj mu več pomeni gibanje na svežem zraku, vse pogosteje tudi meditira in se ukvarja z jogo.

Prav zdaj pripravlja novo fotografsko razstavo o potovanjih po Gvineji.

»V osnovni šoli sem treniral košarko in atletiko, največ moje rekreacije dandanes pomenijo dolgi sprehodi s psičko Malayko, kar v jeziku svahili pomeni angel. Čez teden se večinoma sprehajava okrog ljubljanskih Žal, ob koncih tedna pa, če mi seveda čas dopušča, jo v dobri družbi skupaj mahneva kam v hribe,« je svojo športnorekreacijsko pot opisal Seku Mady Conde.

V Slovenj Gradcu rojeni voditelj dnevnih poročil na RTV Slovenija je večino otroštva preživel na Štajerskem, kjer so bili zanj glavna rekreacija sprehodi. Z babico sta prehodila skoraj vse pohorske vrhove, najbolj pa so se mu vtisnili v spomin vzponi na Piramido nad Mariborom in vsakoletni pohod na Kremžarjev vrh. Čeprav je bil še pred leti reden obiskovalec fitnesa, je tovrstno rekreacijo opustil, saj mu več pomeni gibanje na svežem gozdnem in gorskem zraku.

Več let zanemarjal zdravje

Pogosto ga lahko srečamo v naravi, Seku pa priznava: »Kar nekaj let sem zanemarjal svoje zdravje in mu posvečal premalo pozornosti in se je zgodilo, da me je telo samo opozorilo, da so potrebne spremembe.« Zavedati se je začel, da je poleg fizične aktivnosti pomembna tudi psihična pripravljenost, zato tudi vse pogosteje meditira in se ukvarja z jogo, ki sprošča stres, v telo pa vračata uravnoteženost. Vstane zelo zgodaj in jutro nameni meditaciji, sprehodu s kužkom in prebiranju novic. Seku namesto zajtrka spije kavo ali čaj ter poleg še veliko vode, nato pa se odpravi v službo, kjer ga čakajo priprave na vodenje oddaje ali pa priprava prispevkov za informativne oddaje in preostalih televizijskih projektov. Ko razmišlja o obilici dela, skozi nasmeh pove: »V preteklosti se mi je sicer velikokrat dogajalo, da sem čez dan pozabil jesti in sem jedel šele zvečer, zdaj pa se uspešno izogibam tej razvadi.« Le redki bi verjeli, da je izvrsten kuhar: »Kuhanje je zame ena tistih kreativnih sprostitev, ki se jim lahko predam vsak dan. Kuham tako rekoč vse, še posebno rad pa si po že znanih receptih izmišljujem vedno nove in nove jedi. Vsak mesec pripravim tudi večerjo za prijatelje, ko se zberemo v moji kuhinji in prepustimo kulinaričnemu uživanju. Kljub kulinaričnemu eksperimentiranju ostajajo moje najljubše jedi preproste. Všeč so mi jota, ričet, matevž, z ocvirki zabeljen stročji fižol in še bi lahko našteval, a če bi moral izbirati najljubšo, bi kot iz topa izstrelil pomfri. Lahko bi ga pojedel gore.«

Žena s kupom alergij

Pri nakupih hrane večinoma posluša svoj želodec in želodec svoje drage. Ker je alergična na celo kopico živil, nakupe prilagajata temu, zato se mora izogibati skoraj 20 živilom, tudi osnovnim, kot je na primer krompir. Priljubljene branjevke ali branjevca nima, predvsem gleda na kakovost hrane in ceno. Ob večerih se najraje razvaja v dvoje ali pa druži z najbližjimi, kljub temu mu ostane še toliko prostega časa, da se zlekne v naslonjač in bere. Večni romantik je izdal že več pesniških zbirk, navdih pa išče v Parizu, kamor pobegne, ko je glava prepolna, ob tem pa razlije svoje občutke: »Moje najljubše zatočišče je vsekakor Pariz, kamor me vedno znova pritegne neka zasanjana romantika lepote in uživanja v življenju. Pariz je mesto, kjer se kar zlijem z mnogoterimi knjigarnami in kavarnami, kjer vsaka ulica vedno znova pripelje do novega, nikoli prej videnega zaklada. Pariz je tudi mesto, kjer se srečam z gvinejskimi sorodniki in spoznavam vedno nove zanimive ljudi.« Da ostane v stiku s svojimi koreninami, se pogosto odpravi v Afriko, v Gvinejo, saj izvira iz 600 let stare zahodnoafriške družine. Seku pove, da je Afrika svet, kjer se vse obrne na glavo in zaživi v vsem svojem bistvu.

Ko čas ne dopušča daljših potovanj, se skrije v Čajno hišo ali pa na kakšno klopco na Rožniku, kjer s knjigo v roki vsrkava literarne presežke. Poleg knjig je njegova ljubezen fotografija in prav zdaj pripravlja novo fotografsko razstavo o potovanjih po Gvineji. Ob slovesu nam je zaupal še najljubši misli: Flectere si nequeo superos Acheronta movebo iz Vergilove Eneide, kar v prevodu pomeni Če ne morem ganiti nebes, bom premaknil podzemlje, in morda ne tako staro spoznanje: »Življenje je čudovito!«

Deli s prijatelji