Smo na pragu poletja, letnega časa, ko veliko uric preživimo v družbi sonca. Da je zaradi UV-žarkov to nevarno, najbrž res ni treba posebej poudarjati. Velja pa opozoriti na nekatere zmote in neresnice, ki krožijo o zaščiti pred njimi.
Zmota številka ena: občasno sončenje brez zaščite ne škoduje
Mnogi menijo, da ne bo prav nič narobe, če si bodo včasih privoščili malce poležavanja na soncu brez zaščitne kreme, še zlasti če jo sicer uporabljajo vse leto. In prav to je eno najbolj zdravju nevarnih mišljenj, opozarjajo dermatologi. Intenzivno sončenje brez zaščite je namreč neposredno povezano z nastankom melanoma in bazalno celičnega karcinoma. Koža vsak dan proizvede določeno količino melanina. Ta zadošča za zaščito pred omenjenima oblikama raka pri blagem, kratkočasnem izpostavljanju soncu. Dolgotrajno nastavljanje sončnim žarkom pa resno poškoduje DNK, zato se tveganje za nastanek raka močno poveča, pojasnjuje ameriška dermatologinja dr. Leslie Baumann.
Zmota številka dve: za dovolj vitamina D je treba pogosto na sonce
Odrasla oseba v povprečju potrebuje približno 15 mikrogramov vitamina D. Ta je potreben za močne kosti in za učinkovit imunski sistem. Taka količina v koži nastane že z desetminutnim izpostavljanjem sončnim žarkom in z uživanjem lososa, mleka, jogurta ali pomarančnega soka. Vir vitamina D so lahko tudi prehranski dodatki, pretiravanje z njim pa povzroči izgubo kilogramov ter povečuje občutek žeje, poudarja dr. Gary Marder iz Centra za raziskovanje kožnega raka s Floride.
Zmota številka tri: 80 odstotkov poškodb zaradi sonca utrpimo do 18. leta
Do približno 23 odstotkov poškodb, ki jih povzročijo sončni žarki, pride pred osemnajstim letom. Encimi v telesu lahko te poškodbe popravijo. A le, če je telo ustrezno zaščiteno in ni izpostavljeno nadaljnjim tveganjem. Prav zato je treba vsak dan uporabljati kreme z zaščitnim faktorjem najmanj 30, svetuje Mona Gohora, dermatologinja z univerze Yale.
Zmota številka štiri: sonce ob oblačnem vremenu ni nevarno
UV-sevanje je nevarno tudi ob oblačnem vremenu, še posebej, če se nahajate ob morju ali jezeru. Prebija se skozi oblake, odbija od površine, zato so poškodbe še bolj izrazite. Tudi ob oblačnem vremenu kremo za sončenje nanašajte redno, vsaki dve uri, svetuje dr. Baumann.
Zmota številka pet: roke in noge niso tako občutljive kot obraz
Najpogostejša dela telesa, na katerih se pojavi melanom, sta res hrbet in sprednji del telesa. A to še zdaleč ne pomeni, da so ostali deli pred njim varni. Melanom se namreč lahko razvije kjer koli.
Zmota številka šest: kreme za sončenje so kancerogene
Ne obstajajo dokazi, da je sestavina krem, ki se imenuje oksibenzon in v resnici lahko moti delovanje hormonov v telesu, škodljiva za ljudi. Kljub temu pa dermatologi priporočajo uporabo krem na naravni osnovi.
Zmota številka sedem: ljudem temnejše polti se ni treba bati raka kože
Temnejša koža res vsebuje več melanina kot svetlejša, zato nudi večjo naravno zaščito. Ljudje srednje temne polti imajo, denimo, naravni zaščitni faktor 13, a ta ne zadostuje, da bi obvaroval pred rakom. Še posebej kritična skupina pa so Afroameričani. Pri njih se melanom najpogosteje pojavlja na dlaneh in stopalih, kjer se ga težko opazi in se zato lahko hitreje širi.
