Ob besedi maščoba običajno pomislimo na odvečne kilograme, šibko zdravje, neodgovornost – marsikdaj povsem po nepotrebnem. Za to so nedvomno krive tudi zgrešene predstave, s katerimi nas bombardirajo oglaševalci, dejstvo pa je, da se niti zdravstvena stroka ne trudi prav goreče, da bi to preprečila. Poglejmo nekaj najpogostejših mitov in spregledanih resnic o maščobah po Discoveryju.
Da telo ne potrebuje maščobe, nas običajno prepričujejo tisti, ki ponujajo nemastne izdelke, a to je lahko zelo nevarno: brez maščob ne bi imeli energije, ne bi mogli razmišljati in bili bi brez koordinacije. Telo vsak dan potrebuje maščobe – zdrave, seveda – in brez njih ne bi preživelo. Najnujnejše so maščobne kisline omega 3, ki spodbujajo delovanje možganov, preprečujejo možgansko kap in varujejo srce, izjemno škodljive pa so maščobe iz jedi, ocvrtih v rastlinskem olju ali margarini.
Še eno izjemno uveljavljeno prepričanje se glasi, da maščobe redijo. Resnica je lahko celo obrnjena: maščobe lahko pomagajo shujšati, saj pomagajo pri presnovi ogljikovih hidratov. Vse bolj razširjena debelost je sicer najpogosteje posledica čezmernega uživanja sladkorja v slaščicah, sokovih in gaziranih pijačah ter testeninah in kruhu. Če ogljikovih hidratov ne pokurimo s telesno vadbo, jih telo začne skladiščiti, največ pasti pa se skriva v izdelkih z oznako brez ali manj maščob. Ti namreč okus nadomestijo z dodatnim sladkorjem. Kljub temu nam takšna ponudba že vse od devetdesetih let minulega stoletja omogoča domnevno bolj zdrave možnosti prehranjevanja – čeprav je jasno, da nosi velikansko odgovornost za porast diabetesa in debelosti. Podobno je z margarino, ki naj bi bila kakovostnejša od masla, k izkrivljeni resnici pa sta žal občutno pripomogli tudi zdravstvena stroka in prehranska industrija. Margarina namreč vsebuje transmaščobne kisline, ki močno bremenijo krvni obtok, nižajo raven dobrega holesterola in dvigujejo raven slabega. In če se še nekoliko pomudimo pri holesterolu, ki je nedvomno ena najbolj vročih tem v sodobni medicini, utrdil pa se je kot strah in trepet zdravja – povsem po krivičnem. Namreč, brez holesterola bi umrli, seveda pa je treba brzdati slabega in spodbujati dobrega. Ključno je izogibanje ocvrti hrani, predvsem v rastlinskem olju, in sladkorju, uživajmo čim več sadja, zelenjave in rib ter drugih virov zdravih maščob.
Kaj pa zloglasno rdeče meso in mlečni izdelki? So resnično vir samo nasičenih maščob? Zelo verjetno, a vse je odvisno od – zdravja živali. Mnogo vitkejše so tiste, ki se prehranjujejo izključno s travo na pašniku, kakor tiste, ki jih v hlevih pitajo predvsem z žiti in hormoni: te so mnogo bolj okrogle in privlačnejše za kupca ter zakol, žal pa njihovo meso ne vsebuje konjugirane linolejske kisline, maščobne kisline omega 6, ki pomaga pri hujšanju in varuje pred rakavimi obolenji. Mimogrede, tudi pri izbiri opevanih rib, kot so losos, sardele in tun, ki so bogate viri zdravih maščobnih kislin omega 3, velja previdnost, saj sta onesnaženje in kopičenje težkih kovin močno ogrozili varno prehranjevanje.
Pa še nekaj mastnih, a zdravih nasvetov: orehi za prigrizek, olivno olje za solate, kokosovo pa za pripravo hrane pri visokih temperaturah.
