ZDRAVILNO SADJE

Še niste posadili svoje fige?

Objavljeno 06. april 2014 21.00 | Posodobljeno 06. april 2014 21.00 | Piše: Jelka Stopar Metelko

Figa je ena izmed najstarejših gojenih rastlin na svetu.

Med rastno dobo zahteva figa veliko vode; njeno pomanjkanje lahko povzroči odpadanje plodov. Posadimo jo na sončno in zatišno lego.

Stari Egipčani so jo že 1500 let pr. n. št. uvrščali med zdravilne. Sadeži nas oskrbijo z vitalno energijo, ki jo potrebujejo možgani in živčevje. Dovolj je že en sam. Suhe fige so sladke, zato lahko nadomestijo vse nezdrave oblike sladkorjev, po katerih tako radi segamo, čeprav se zavedamo, da to ni dobro za naše zdravje. Fige ne redijo, pri presnovi delujejo od vsega sadja najbolj bazično, zato zelo dobro uravnotežijo naše zakisano telo. Semena, ki jih zaužijemo, delujejo v prebavilih kot balast, ki pomaga k zdravi črevesni flori, so odlično naravno odvajalo. Fige pomagajo pri utrujenosti, povečujejo koncentracijo, izboljšujejo razpoloženje, blažijo menstrualne bolečine in so izvrstne za hujšanje. Mleček nezrelih fig odstranjuje bradavice in prav zato jih morate posaditi na svoj vrt še letos. Zdaj so sadike na voljo tudi v izbranih, najboljših vrtnih centrih v Sloveniji.

Velike borke

Na mojem vrtu rastejo kar tri rastline in iz lastnih izkušenj vam povem, da so zelo nezahtevne, zlasti tista, ki raste tik ob hiši, vsako leto obilno rodi, in to celo dvakrat, če je pozna jesen, pa odtrgamo tudi še tretji rod. Prave borke so, kajti plodovi so na drevesih tudi še potem, ko odvržejo vse liste.

Figa Violetta je zelo preprosta za gojenje, najbolje pa je to, da je prilagojena na nizke zimske temperature in odrasla rastlina brez težav preživi tudi do –15 stopinj Celzija. Mlade rastline pa ovijemo z naravno zastirko iz koruze, praproti in podobnega materiala. Figa Violetta ne potrebuje opraševanja oziroma oploditev. Je zelo zdrava ter odporna proti boleznim in škodljivcem. Med rastno dobo zahteva veliko vode; njeno pomanjkanje lahko povzroči odpadanje plodov. Posadimo jo na sončno in zatišno lego.

Rajski sadeži

Figa Violetta ima široko, pokončno rast do višine treh metrov. Režemo jo zgodaj spomladi, vendar le toliko, da osvetlimo krošnjo, se pravi izrezujemo premočne sredinske veje. Jeseni se listi obarvajo svetlo rumeno. Plodovi so veliki, sladki in vijoličasto-rdeče barve. Glavna trgatev se običajno začne konec julija, začetek avgusta. Manjša trgatev je še od oktobra do novembra, odvisno od vremena.

Najboljša zdraviteljica

Ali ste vedeli, da plodovi fig uničujejo bakterije v našem telesu? Bogate so z vlakninami, imajo kar 11 vitaminov, 14 mineralov in 14 aminokislin, ki nato tvorijo beljakovine. S svežo figo lahko celo ublažimo zobobol.

Zdi se, da je argumentov za njihovo uživanje več kot dovolj in jih bomo odslej bolj cenili, morda pa celo posadili svojo figo, saj je prav zanimivo drevo z velikimi listi, sivimi vejami in okusnimi plodovi, ki so tudi po botanični plati nekaj prav posebnega, a o tem kdaj drugič. 

Deli s prijatelji