DEBELOST

Se čustev lotevate s hrano?

Objavljeno 17. februar 2014 13.00 | Posodobljeno 17. februar 2014 13.12 | Piše: S. I.

Ameriški raziskovalci ugotavljajo, da svoj delež k nezdravemu prehranjevanju in debelosti otrok prispevajo tudi starši s svojo negotovostjo.

Tolažba s hrano je slaba razvada. Foto: Shutterstock

V ZDA se spopadajo s pravo epidemijo debelosti med otroki. Četrtina malčkov, starih med dvema in petimi leti, je že pretežkih, kaže raziskava iz leta 2012, objavljena v glasilu ameriškega zdravniškega združenja AMA. In debelost pri petletnikih je dober kazalnik, da bodo takšni otroci debeli tudi, ko odrastejo.

V boju proti debelosti ni dovolj le opozarjanje na zdravo prehranjevanje, ampak tudi bolj urejeno družinsko življenje. Najnovejša raziskava Univerze v Illinoisu namiguje na to, da ima pri razvoju debelosti pri malčkih veliko vlogo tudi odnos, kakršnega je imela otrokova mama s svojo mamo. Ženske, ki so bile negotovo navezane na lastno mater, imajo več možnosti, da bo njihov otrok pretežek ali predebel.

Negotove mame, 
debeli otroci?

Raziskovalci so skoraj 500 materam otrok, starih od poltretjega do polčetrtega leta, postavili vrsto vprašanj, s katerimi so hoteli ugotoviti, v kakšnih odnosih so z najbližjimi odraslimi, kako se lotevajo otrokovih negativnih čustev, kako in kdaj hranijo otroke, kakšni so družinski obedi in kako pogosto njihovi otroci gledajo televizijo.

Kadar so starši neodzivni ali nedosledni glede potreb majhnih otrok, se lahko pri slednjih razvije tako imenovani negotovi stil navezanosti, zaradi katerega imajo starši težave pri spopadanju s stiskami otrok, pravi avtorica raziskave Kelly Bost, profesorica človekovega razvoja in družinskih študij na Univerzi v Illinoisu. Takšen oče ali mama se utegne na jokanje triletne hčerkice, češ da jo je prizadela prijateljica, odzvati z zanikanjem ali neupoštevanjem otrokovih čustev, na primer z besedami »zaradi tega ti pa res ni treba jokati« ali pa »saj nisi zares žalostna«.

Če starši ne upoštevajo otrokove žalosti in jeze ali ga celo kaznujejo za to, se malček ne nauči, kako nadzorovati ali usmerjati težka čustva.

»Ti odzivi,« pravi Bostova, »so povezani s čustvenimi prehranjevalnimi navadami, kot je dajanje hrane otrokom, ko so žalostni, ne pa tudi lačni, ali pa siljenje, da morajo pojesti vse, kar je na krožniku.« Neupoštevanje otrokovih občutkov žalosti ali jeze je povezano tudi z manj pogostimi družinskimi obedi in s pogostejšim gledanjem televizije, pa tudi s pogostejšo tolažbo s hrano. Negotove matere pogosteje dobijo občutek, da niso kos določenim težavam in zato otroka posedejo pred televizor.

Pomen družinskih odnosov

Nekateri opozarjajo, da negotova navezanost ni kriva za debelost pri otrocih, čeprav je, kakor pravi Joseph Skelton, profesor na medicinski fakulteti Wake Forest v Severni Karolini, na pravi poti glede pomena družinskih odnosov. »V našem programu za predebele otroke pogosto naletimo na negotove odnose v družini. Ne gre le za to, kaj jedo in koliko časa preživijo pred televizijo, ampak tudi za to, kako kakovost odnosov med starši in otroki vpliva na otroka, tako kratko- kot tudi dolgoročno,« pojasnjuje Skelton.

Pri tovrstnih raziskavah pa je treba paziti, da se ne sprevržejo v obtoževanje matere za vse težave, svari Miriam Liss, profesorica psihologije na Univerzi Mary Washington v zvezni državi Virginija. A kakor pravi Bostova, sploh ne gre za to, da bi krivili mame. Cilj raziskave je pomagati materam k boljši vzgoji in bolj zdravemu prehranjevanju otrok ter k temu, kako se odzivati na njihovo stisko in se spopasti z lastno negotovostjo.

Ne glede na to, ali je negotova navezanost kriva za otrokovo debelost ali pa je ta kako drugače povezana z nezdravo telesno težo otroka, je nekaj gotovo: boljši odnosi med starši in otroki so zagotovo korak v pravo smer.  

Varna in negotova navezanost

Navezanost je čustvena vez, ki se vzpostavi med otrokom in materjo. Otrok prek tega odnosa dobi predstavo o sebi in okolici. Če je mama skrbela zanj in mu ponujala podporo, dobi o sebi predstavo, da je vreden ljubezni in varnosti, o drugih pa, da so odgovorni – temu pravimo varna navezanost. Pri materah, ki ne odgovarjajo primerno na otrokove potrebe, se lahko pri otroku razvije nevarna ali negotova navezanost. Izogibajoči stil se pojavi, ko se otrok odnosu z materjo izogiba in se brani njene bližine. O ambivalentnem govorimo, ko se malček na mater pretirano naveže. Dezorientirani tip pa je nekje med izogibajočim se in ambivalentnim stilom, otrok pa se vede nenavadno.

Deli s prijatelji