ZDRAVJE

Samostanska roža, ki krepi srce

Objavljeno 26. junij 2014 20.00 | Posodobljeno 26. junij 2014 20.00 | Piše: Zlatko Zajc

Boraga (Borago officinalis) je predvsem lepa rastlina, ki je lahko v okras na cvetlični gredi, čeprav s svojo bujno rastjo včasih zaduši svoje sosede.

Ni popolnoma jasno, ali je enoletnica ali trajnica, saj na mestu, kjer jo posejemo, potem kar dolgo uspeva, ne da bi zahtevala posebno nego ali pozornost. Ime izvira iz latinskega in poudarja njeno zdravilnost, latinsko pa izvira iz staroarabskega abo-rag, kar pomeni oče znoja. Mladi listi so zelo okusni in jih lahko pojemo kar tako, ko se sprehajamo mimo grede, dodajamo jih lahko različnim solatam, ne samo zelenim, okusni in zelo lepi so tudi cvetovi, in če želimo svoje bližnje zares razveseliti, jih zamrznemo v kockice ali kroglice ledu, seveda mislim cvetove, in ne naših dragih.

Cvet, ujet v led, je paša za oči in okras osvežujočim poletnim pijačam. Boraga zraste več kot pol metra visoko, nosi pa jo okroglo in sočno steblo, ki je poraslo z dlačicami, kot so porasli z njimi tudi široki in elipsasti listi.

Cvetovi, ki so izrazito lepe modre barve, so v venčkih in visijo. Na dnu je pet luskic in pet prašnikov, ki se združujejo v črn stožec. Nitke prašnikov so razširjene in tvorijo ostrogi podoben in vijoličast izrastek. Boraga ima le en pestič.

V ledu še lepši

Vsekakor lep in zanimiv cvet, ki je še toliko lepši, če ga ujamemo v led in z njim krasimo priboljške na naši mizi. Rastlina ima prijeten in dišaven vonj, okus pa spominja na mlado zelenjavo. Domovina borage je po vsej verjetnosti na obalah Sredozemskega morja, čeprav nekateri viri trdijo, da je pripotovala iz Male Azije. Rimljani so jo zelo cenili kot izvrstno zelenjavo. Cvetovi so odlična paša za čebele, in to velja tudi za današnji čas.

Srednjeveški menihi so jo sadili po samostanskih vrtovih in od tam se je razširila tudi na kmečke. Danes jo bolj malo gojijo, v toplih predelih se je sama razširila na neobdelana zemljišča in tako jo najdemo včasih na robovih primorskih smetišč ipd. V starem veku je imela zelo pomembno vlogo pri zdravljenju nekaterih bolezni in takratne ugotovitve veljajo še danes. Za zdravljenje nabiramo liste junija in julija in jih posušimo v senci.

Marsikje uradno zdravilo

V mnogih evropskih državah je boraga uradno priznano zdravilno zelišče in jo za te namene tudi uporabljajo. Semena so na prodaj tudi v trgovinah s semeni. Že od nekdaj velja, da je boraga zdravilo, ki je odlično za srce, poleg tega pri tej kosmati rastlini ni nobenih stranskih učinkov, niti takrat, ko si pripravimo večje odmerke od predpisanih.

Poleg dobrega vpliva na srce jo hvalijo kot zdravilo proti živčni srčni slabosti in proti živčnemu utripanju srca. Ker je oče znoja, je zelo primerna za odvajanje strupov iz telesa. Zbija vročino, poživlja in osvežuje, zato je primerna za tiste, ki jih tarejo skrbi in moreče misli, prav tako naj jo uporabljajo tisti, ki so nagnjeni k hipohondriji, pa naj to priznajo ali ne. Zdravnik Hieronymus Bock je o boragi že leta 1554 zapisal naslednje: »Treba milostljive boragove cvetove dodajati jedem in pijačam, ker krepijo srce in možgane, prebujajo obupance in navdajajo žalostne in pobite ljudi z radostjo in vedrostjo ter bistrijo kri.«

Ljudsko zdravilstvo poleg vsega naštetega priporoča boragov čaj tudi pri otrdelih jetrih in priporoča tople in vlažne obkladke pri utrujenih in vnetih očeh. Čaj pripravimo tako da damo prgišče listov in cvetov v vročo vodo in na dan popijemo tri skodele neoslajenega čaja po požirkih. Vraževerje pa svetuje uporabo boraginih cvetov za pogum in najbolje je, da si pred odhodom od doma pripnemo cvetove v gumbnico. Poleg poguma bomo ojačali svoje psihične moči. 

Deli s prijatelji