Melanom je vrsta kožnega raka v celicah, ki dajejo koži porjavelost (melanociti). To je najnevarnejša oblika kožnega raka, še bolj, kot sta bazocelularni in skvamocelularni karcinom, saj se lahko prek limfnega sistema ali krvnega obtoka razširi na druge dele telesa. Melanom je glavni vzrok smrti, povezane s kožnim rakom, kar je dermatologe spodbudilo k večjemu ozaveščanju o tej bolezni.
Spremembe, ki jih opazimo sami
Melanom v večini primerov opazi sam bolnik ali njegovi svojci. Žal po besedah dermatologov bolniki pogosto odlašajo z iskanjem pomoči, dokler se sprememba na koži ne zadebeli, zakrvavi ali postane moteča. V napredovali fazi melanom lahko zaseva v notranje organe in ogrozi življenje bolnika.
Slovenija potrebuje preventivne programe
Ana Benedičič, dr. med., ob tem razkriva: »Statistično preživetje je najboljše pri debelinah melanoma pod 1 mm. V Sloveniji je bila srednja vrednost debeline primarnih tumorjev na prelomu stoletja še vedno skoraj 2 mm, medtem ko so jo v nemško govorečih deželah s preventivnimi programi od začetka 80. let že zmanjšali pod 1 mm. Šele v zadnjih letih so tudi pri nas pogostejši bolniki, ki pridejo na pregled v fazi, ko obarvana sprememba kože, s sumom na melanom, še ne povzroča težav in klinično ni izraziteje zadebeljena. Če hočemo preprečiti nepotrebne smrti bolnikov zaradi melanoma, potrebujemo tudi v Sloveniji preventivne programe, ki bodo ozavestili prebivalstvo o potrebi zgodnjega opažanja in zdravstvene obravnave sumljivih sprememb in dolgoročno z izvajanjem zaščite pred sončnim ultravijoličnim sevanjem zmanjšali število novih bolnikov s kožnim rakom, tudi melanomom.
Združenje slovenskih dermatovenerologov tako želi ob pomoči projekta Dan boja proti melanomu poučiti prebivalstvo o načinu samopregleda kože in o zgodnjih znakih kožnega raka, zlasti tistih, ki so sumljivi za razvoj melanoma. Obenem pregledani osebi tudi svetujejo o zaščiti pred škodljivimi vplivi sončnega ultravijoličnega sevanja, ki je v vsakdanjem življenju najpomembnejši in od našega vedenja odvisen dejavnik tveganja za vse vrste kožnega raka, tudi melanom.
Melanom ni nujno smrtna obsodba
Dr. Larisa Stojanovič o prestrašenosti pacientov razlaga: »Diagnoza maligni melanom še ni nujno smrtna obsodba. Če je melanom odkrit in izrezan dovolj zgodaj, je prognoza odlična, saj je ravno debelina izrezanega melanoma najpomembnejši dejavnik, ki odloča o preživetju. Cilj je odkriti melanome, ki so tanjši od 1 mm.«
Zaščita je najboljša preventiva
»Ustrezna zaščita pred soncem pri vseh dejavnostih in v obdobjih leta ostaja najučinkovitejša preventiva pred malignim melanomom. Bodite pozorni pri zaščiti in pri opazovanju svoje kože. Sumljive spremembe pokažite svojemu zdravniku ali dermatologu. Tako boste dodali košček v mozaik svojega zdravja,« svetuje Sandi Luft, dr. med.
UV-žarki starajo kožo
V Sloveniji je zlasti mladim in ženskam premalo znano dejstvo, da UV-sevanje izrazito stara kožo, poudarja dermatologinja Aleksandra Dugonik. Večina znakov staranja kože ne nastane kot posledica t. i. biološke ure, temveč je posledica zunanjih vplivov, predvsem UV-svetlobe.
»V naših ambulantah srečujemo vse več žensk srednjih let, ki niso zadovoljne z videzom svoje kože (gubice, ohlapnost kože, pegavost in druge motnje pigmentacije kože). Zelo težko verjamejo dejstvu, da so si kožo ustrojile same in da so to večinoma težko popravljive ali celo nepopravljive poškodbe kože,« razloži dermatologinja.
Slovenija pa je v zadnjem desetletju veliko naredila na področju ozaveščanja prebivalstva. Tako je seznanjanje o škodljivosti pretiranega in nepravilnega izpostavljanja soncu postalo redna tema izobraževanja otrok v vrtcih in osnovnih šolah.
