Samomore lahko preprečimo

V Slovenskem centru za raziskovanje samomora (UP IAM) menijo, da mit o tem, da bomo nekomu dali idejo za samomor, ne drži. Odgovore, kako samomore preprečiti ter kako ob samomoru poskrbeti za svojce, boste lahko poiskali na 7. mednarodnem kongresu psihologov Slovenije, ki bo med 22. in 24. septembrom v Kranjski Gori.

Samomor predstavlja kompleksno javno-zdravstveno težavo, pred katero si prepogosto zatiskamo oči. V Sloveniji kljub zaznanemu upadu števila samomorov zaradi njega vsako leto umre približno 400 ljudi. Vsako tovrstno dejanje za seboj pusti še vsaj šest ljudi, ki so globoko prizadeti, njihovo okrevanje pa je v veliki meri odvisno od odziva okolice. V Centru opozarjajo, da so predstave o načinih pomoči v primerih, ko zaznamo samomorilno vedenje pri posameznikih, velikokrat zmotne.

Preventivni programi pri preprečevanju samomorilnih teženj morajo biti premišljeni in podprti z dokazi. Usmerjeni so lahko na neposredno pomoč ljudem v stiski, žalujoče, strokovnjake za boljšo prepoznavo in ukrepanje, ne nazadnje tudi na novinarje za odgovorno medijsko poročanje o samomoru ter na omejevanje dostopnosti do metod, s katerimi se dejanje samomora izvede. Vita Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora dodaja: »V procesu žalovanja je ključno, kako se na dejanje odzove okolica in pomaga žalujočim, zato je pomembno, da se pri tem zavedamo svoje odgovornosti.«

Na 7. mednarodnem kongresu psihologov Slovenije bodo poleg samomorilnega vedenja obravnavane tudi mnoge druge zanimive teme. Osrednja med njimi pa je aplikativna nevropsihologija, ki jo lahko opazimo med športniki, mladostniki, starostniki, bolniki s shizofrenijo in v rehabilitaciji.