Samo varna hrana je lahko zdrava

Ozaveščanja javnosti o varnosti živil, ki jih uživamo, ni nikoli preveč, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), zato so ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, pripravili nacionalni posvet o varnosti živil. »Oskrba z varno hrano, ki ne ogroža zdravja potrošnikov prek fizikalnih, kemičnih, bioloških ali drugih vrst onesnaževal, je namreč temelj zdrave prehrane in pomemben dejavnik varovanja zdravja kot javnega interesa,« pravijo na NIJZ, ki skupaj z Mestno občino Celje 9. aprila pripravlja posvet, na katerem bodo spregovorili o pomenu oskrbe z varno hrano. Ta namreč vpliva na zmanjšanje pojava številnih boleznih, ki so povezane z uživanjem neustrezne hrane, s tem pa na boljše zdravje ljudi.

Zelo pomembno je, da uživamo hrano, ki ni kontaminirana z nevarnimi povzročitelji bolezni, kot so virusi, bakterije in paraziti. Prav tako ne sme vsebovati različnih strupov ali kemikalij. Zavedati se moramo, da se s hrano lahko prenaša več kot 200 bolezni in da je nevarna in onesnažena povezana s smrtjo približno dveh milijonov ljudi na leto, samo zaradi driske vsako leto umre milijon in pol otrok. Posebno občutljivi in izpostavljeni boleznim, povezanimi z neustrezno hrano, so dojenčki, majhni otroci, starejši in bolniki. Ker lahko neustrezna in nevarna hrana povzroča akutno bolezen in smrt ter vodi v kronične težave, strupi ali težke kovine v njej pa lahko povzročijo nevrološke motnje in celo raka, je ključno, da uporabljamo kakovostna in varna živila in čisto vodo ter sledimo osnovnim pravilom, ki jih letos kot pet korakov do zdrave hrane (glej okvir) poudarjajo tudi pri Svetovni zdravstveni organizaciji.

Zdravje 2020

Varnost hrane je postala tudi zaradi globalizacije zelo kompleksna, onesnaženje se lahko zgodi kadar koli v procesu pridelave na kmetiji, pri zakolu ali žetvi, med obdelavo, skladiščenjem, transportom in distribucijo. Zaradi daljših predelovalnih verig, zapletenih distribucijskih mrež in novih načinov prodaje, kot je na primer spletna, je lahko informiranje potrošnikov in umik živil zelo kompleksen in otežen tudi v Sloveniji, pravijo na NIJZ, zato je zelo pomembno, da pri zagotavljanju varne hrane in živil sodelujejo strokovnjaki z različnih področij, zdravstva, kmetijstva, trgovine, izobraževanja in civilne družbe. Države evropske regije, članice Svetovne zdravstvene organizacije, so že leta 2012 sprejele strateški dokument Zdravje 2020, ki poudarja, da lahko uspešne vlade dosežejo resnične izboljšave zdravja svojih državljanov, če se z medsektorskim sodelovanjem lotijo dveh povezanih strateških ciljev: izboljšati zdravje za vse in zmanjšati neenakosti v zdravju ter izboljšati vodenje in participativno upravljanje za zdravje. Ker sta za dosego teh dveh ciljev potrebna vsevladni in vsedružbeni pristop, je prav področje zagotavljanja varne hrane lep primer takšnega sodelovanja. »V vladni obravnavi je trenutno Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti 2015–2025, ki naj bi med drugim potrdila, da je izbira varne in zdrave hrane pravica vsakega posameznika,« pravijo na NIJZ, ki vse leto s številnimi znanstvenimi, strokovnimi in medijskimi objavami prispeva k ozaveščanju o izbiri varne in zdrave hrane.

Kako jemo Slovenci?

Tako v Sloveniji kot na trgih Evropske unije mora biti hrana varna, pravijo: »To je osnovno načelo živilske zakonodaje, ki jo povzema krovna evropska Uredba ES št. 178/2002.« Le varna hrana pa ni dovolj za zdravo prehranjevanje – slednje je pogojeno z zdravimi prehranjevalnimi navadami. Številne raziskave kažejo, da so prehranjevalne navade Slovencev v povprečju nezdrave. Podatki presečnih študij CINDI 2001–2012 kažejo, da delež anketirancev, ki dnevno zaužije tri glavne obroke (zajtrk, kosilo in večerjo), v letih od 2004 do 2012 narašča. Ženske se prehranjujejo bolj redno kot moški, slabše navade z vidika pogostosti obrokov imajo manj izobraženi. Delež anketirancev, ki nikoli ne jedo zajtrka, je med letoma 2001 in 2008 naraščal, v letu 2012 pa so ugotovili naraščajoč trend uživanja zajtrka vsak dan pri skoraj vseh preiskovanih skupinah. Delež tistih, ki uživajo svežo zelenjavo enkrat na dan ali pogosteje, se je od 2001. do 2012. zmanjšal. Ne glede na starost, izobrazbo ali družbeni status, pri nas vsi jemo premalo sveže zelenjave, tudi trend uživanja svežega sadja enkrat dnevno je bil med letoma 2001 in 2012 padajoč. Le približno polovica anketirancev uživa dovolj sadja: sveže sadje manj pogosto jedo moški, tisti iz mlajših starostnih skupin, manj izobraženi in pripadniki čisto spodnjega in delavskega družbenega sloja.

Na NIJZ še opozarjajo, da odrasli Slovenci uživajo preveč zdravju škodljivih maščob, soli in sladkorja. »Izsledki raziskav v obdobju 2001–2012 kažejo, da statistično značilno narašča uporaba oljčnega olja, ugotavljamo pa naraščajoč trend uporabe svinjske masti (zaseke) in masla kot namaza. Prehranjevalne navade, ki dolgoročno škodujejo zdravju, so bolj razširjene med formalno manj izobraženimi in ekonomsko slabše preskrbljenimi prebivalci in moškimi.«