Ustna higiena je nujna za zdrave in lepe zobe, če je slaba, vpliva na bolezenska stanja in zaplete v našem telesu. »Nezadostno odstranjevanje mehkih in trdih zobnih oblog vodi v nastanek zobne gnilobe kariesa, vnetja dlesni gingivitisa pa tudi slabega ustnega zadaha halitoze. Ta stanja lahko, če jih ne zdravimo v začetnih fazah, povzročijo napredovanje vnetnih procesov, bolečine in vodijo v izgubo zoba,« opozarja zobotehnik in ustni higienik Kristian Bajec. Kljub rednemu ščetkanju marsikdo nima ustrezne ustne higiene, razlog je v nepravilnem ščetkanju in neuporabi zobne nitke. »Pomembna je tehnika čiščenja. Če jo izvajamo napačno, ne bomo učinkovito in ustrezno umili zob. Poleg tega si pridelamo poškodbe, ki nas lahko spremljajo kar nekaj časa, nekatere pa vse življenje, na primer umik dlesni in poškodbe mehkih tkiv ustne votline, poškodbe sklenine in zobovine,« pravi sogovornik.
Ščetka in nitka
Priporoča umivanje z mehko zobno ščetko, ki ima veliko ščetin, toda samo ščetkanje ni dovolj. »Z zobno ščetko očistimo samo tri ploskve od petih na vsakem zobu (z izjemo zob, ki nimajo soseda), ostaneta nam torej še dve, ki mejita na sosednja zoba. Medzobni prostor, imenujemo ga tudi interdentalni, ostane večinoma pokrit z zobnimi oblogami. Za čiščenje teh prostorov uporabljamo interdentalno ali medzobno ščetko v kombinaciji z zobno nitko.«
Ko se naučimo pravilne tehnike ščetkanja, se moramo posvetiti še pravilnemu nitkanju. Napačna uporaba zobne nitke lahko privede do poškodb dlesni. Bajec svetuje, da si priskrbimo vsaj 15 centimetrov dolg konec nitke, da ga lahko ovijemo v zanko okoli štirih prstov. Konca nitke zavežemo z dvojnim vozličkom, tako preprečimo, da bi vozliček popustil. Pripravljeno zanko primemo z obema rokama, da je trdno zasidrana med palcem in kazalcem. Kos nitke med obema točkama prijema je naše delovno orodje. Nitko s kratkimi žagajočimi gibi nežno vstavimo v medzobni prostor, pazimo, da nam ne zdrsne prek medzobnega prostora in rani dlesen. Ko je nitka vstavljena, najprej objamemo ploskev enega zoba in nitko s kratkimi žagajočimi gibi izvlečemo, enako ponovimo na sosednjih zobeh. »Pri uporabi zobne nitke velja predvsem pravilo vaja dela mojstra,« pravi Bajec.
Zobni kamen za bakterije
K vzdrževanju ustne higiene spada tudi čiščenje zobnega kamna, ki nastane kot naravna posledica neučinkovitega in nezadostnega odstranjevanja mehkih zobnih oblog, ki obležijo na zobeh, v njih pa se sčasoma nabirajo minerali iz sline, odpadle celice ustne sluznice in več vrst bakterij. »Predvsem zaradi mineralov mehke obloge zatrdijo. Sestava sline se med posamezniki rahlo razlikuje, nekateri imajo takšno, ki vsebuje več mineralov, in posledično imajo hitreje več trdih zobnih oblog. Zobni kamen lahko nastane pri vseh, ne glede na sestavo sline,« razloži strokovnjak. Kamen bomo najprej opazili na zadnji strani spodnjih sekalcev in v področju prvih stalnih kočnikov. Je kredasto bele do bledo rumene barve, včasih tudi rjavo zabarvan. Barva je odvisna predvsem od načina življenja, navad in razvad posameznika. Dober indikator za prepoznavo zobnega kamna je jezik, s katerim najhitreje začutimo, da površine naših zob niso več gladke.
Če zobnega kamna ne odstranimo, dopustimo dobre razmere za razvoj bakterij. Zobnega kamna ne moremo odstraniti sami doma, obiskati moramo zobozdravnika ali ustnega higienika. »Tam, kjer se ustvari zobni kamen, je v prvi vrsti prizadeta dlesen. Pozneje, če ga ne odstranimo, zobni kamen počasi nadaljuje pot od krone proti korenini zoba, na svoji poti odmika dlesen, uničuje obzobna tkiva ter kost in povzroča slab ustni zadah. Tako prizadet zob v končni fazi izgubi vso oporo, pride do majavosti in nato izgube zoba,« opozarja Bajec.
In pojasni, da odstranjevanje v sodobnejših ordinacijah poteka z ultrazvokom. To je naprava z nastavkom, ki niha z ultrazvočno hitrostjo, da pa zoba ne bi pregreli, nastavek hladi voda. Ultrazvok pod določenim kotom naslonimo na zobni kamen in ga sistematično odluščimo. Nad nivojem dlesni se uporabljajo tudi ročni instrumenti, ki jih imenujemo srpi, pod nivojem dlesni pa ločimo med več vrstami kiret (instrumenti, ki so lahko posebej prilagojeni za točno določene površine zoba). Po končanem odstranjevanju je treba vse površine, ki smo jih očistili, kar najbolje zgladiti, saj s tem preprečimo ali vsaj odložimo vnovično nalaganje zobnih oblog. Metod za glajenje površin je več, od različnih neinvazivnih vrst peskanj do poliranja z raznimi trakci, gumicami in diski.
