Morda se sliši smešno, ampak tudi dihati se lahko učimo, dokler smo živi. Pravilno dihanje je zelo povezano z zdravjem, počutjem, držo in zato tudi s sklepi, mišicami. Od tega, kako dihamo, je odvisno, koliko sveže energije bomo sprejeli in kako uspešno bomo oddali tisto, česar ne potrebujemo več. Pravzaprav bi morala napisati v nasprotnem vrstnem redu: več zraka ko bomo oddali (izdihnili), več ga bomo lahko sprejeli. Na tej točki se srečujeta materialno (telesno) in informacijsko-energijsko razumevanje pomena dihanja. Obe sta zelo pomembni. Vsakemu svetujem, da se občasno ustavi in usmeri svojo pozornost samo na dihanje. Ni ga treba spreminjati, le opazujem, kako diham. Zavedam se, da zrak vdihnem in čez čas izdihnem. Vse preostalo odmislim. Ob tem si lahko ponavljam, da je dihanje vse, kar ta trenutek res moram narediti. To je najbolj preprosta vaja, ki lahko umiri, upočasni in pomaga k boljši zbranosti, tudi če traja le minuto ali dve.
Večina uporablja le del sposobnosti in zmogljivosti svojih pljuč. Kadar dihamo plitvo in pri tem aktiviramo le zgornji del prsnega koša, ramena potisnemo naprej in navzdol. Posledica tega zelo pogostega načina dihanja so bolečine v ramenih, vratu in hrbtu, telo pa trpi tudi zaradi pomanjkanja kisika. Če nič drugega, smo brez volje, hitro se utrudimo, počutimo se vedno zaspani.
Skromno, zadržano dihanje lahko na hitro popravimo s smehom. Ko se od srca in glasno nasmejimo, se spontano aktivira pravilno dihanje. Med smehom globoko in do konca izdihujemo in nato z vsemi pljuči zajamemo zrak, da bi se lahko naslednji trenutek še bolj smejali. Dobrovoljni ljudje imajo zato več kisika, boljšo držo, več volje in energije, s tem pa več možnosti za zdravje ali ozdravitev bolezni.
K boljšemu dihanju prispeva zmerna telesna aktivnost, na primer plavanje, hoja, planinarjenje, tudi že daljši in predvsem redni sprehodi po naravi. Nekatere aktivnosti so še posebno povezane s pravilnim dihanjem, na primer joga, tai či, tibetanske vaje. Pranajama je sistem dihalnih tehnik, del joge, posvečen prav pravilnemu dihanju. Uči, da je najpomembnejši del dihanja zbiranje prane – življenjske energije. Kopičimo jo v središču telesa, v solarnem pleksusu in razporejamo v vsako celico. Ko nadzorujemo oziroma usmerjamo dihanje, lahko obvladamo tudi svoj um. Znano je, da so se ljudje, ki globoko in umirjeno dihajo, sposobni razsodneje in mirneje odzvati v stresnih situacijah.
Dihati prav najprej pomeni živeti s polnimi pljuči. Pri tem je pomembno, da uporabljamo trebušno prepono, ki pomaga iztisniti kar največ porabljenega zraka iz pljuč, da bi lahko zajeli svežega. Kako najlažje ugotovimo, ali dihamo s trebušno prepono ali ne? Umirimo se, usmerimo pozornost na vdih in izdih in si pri tem položimo roko na zgornji del trebuha. Če dihamo s trebušno prepono, se roka opazno premika, in sicer ob izdihu noter in pri vdihu ven oziroma gor. Tega se lahko tudi sami naučimo.
V sproščeni drži vdihnemo skozi nos in vodimo zrak v trebuh, ki se ob tem dvigne (napihne). Zadržimo dih, nato pa spontano izdihnemo skozi napol odprte ustnice, pri tem pa iztisnemo zrak iz trebuha, da se ta splošči. Vaja dela mojstra. Dopolnjujemo jo z veselim izrazom na obrazu, lepo mislijo, štetjem, pri čemer naj bo izdih daljši od vdiha. Ko se je naučimo, jo lahko vadimo kjer koli, kadar se spomnimo, dokler je ne izvajamo že čisto samodejno in počasi spremenimo svoje običajno dihanje.
In še ena praktična dihalna tehnika: ko te kaj razburi, globoko vdihni in izdihni, šele nato se odzovi.
Zakaj je pomembno pravilno dihanje? Izboljšuje zbranost, povečuje imunsko odpornost, sprošča telo in pomirja čustva, povečuje vitalno energijo. |
